titud wrote on 20.10.2004 at 11:17:26:



glede na to, da sem že pisala o sindromu drogeraša v našem razredu, bi lahko ven potegnil tudi tale nauk...

bolj ko je sistem - šola sprejemal agresivca, bolj je ta bil agresiven in nato je fant nekega dne po zaslugi sprejemanja okolice, prestopil točko ko je iz problematičnega mulca postal odvisnik, kar pomeni, da so bili potrebni za njegovo rehabilitacijo potrebni še bolj drastični ukrepi, kakor pa bi bili potrebni, če bi ga ustavili že v fazi problematičnega mulca

tako da tale tvoja teorija, da agresivec ni imel možnosti učenja sprejemanja, ker sam ni bil sprejet, je precej *******

miha- wrote on 20.10.2004 at 13:17:16:


Meni se korak, ko starši vržejo na cesto 16-17 letnega mulca ne zdi prav nič sporen, če je mulc na igli, če se mulc noče učit in se mulc ne podreja pravilom igre družinskega sožitja (če so seveda ti normalni)

miha- wrote on 20.10.2004 at 13:17:16:


najprej sem se vprašala, koliko pa si star? Ker problemi vzorca alkoholizma primarne družine se praviloma pokažejo šele okoli 40 leta.

sinjeoka wrote on 20.10.2004 at 14:13:42:


So what.. Še vseeno se sprejmem in se imam rada, če mi kdaj zašejka in tud če kdaj znorim.

(Sicer je takšen odgovor v tem primeru tudi šejk, ker sem presenečena nad takšno grobo neposrednostjo s tvoje strani).  

sinjeoka wrote on 20.10.2004 at 14:08:57:


Tole sem itak še hotu pokomentirat. Nekje sem zapisov, da si vsak okrog sebe ustvarja  tako okolje, kot ga potrebuje za rast. Če  raste v podrejanja in odvisnosti, kar  bo skušal v okolju, ki ga sam ustvarja, to podrejanje skompenzirat na na način, da bo  to okolje obvladoval oz. ga naredu odvisnega od sebe. V tem so ponavad otroc dokaj uspešni, ker se vključujejo v okolja otrok,  ki jim imponira izkušnja avtoritete ter izkušnja odvisnosti/podrejenosti, ki jim v njihovi  otroški izkušnji splošne sprejetosti manjka. In če je ne dobijo,  tud ne morejo odrast, ker ta izkušnja, da ti nekdo vlada ne da bi te hkrat brezpogojno sprejemal tako kot te  ata in mama, je nujna izkušnja, ki te iztrga iz infantilne enosti z okoljem . To izkušnjo večina otrok doživi slej ko prej itak  od lastnih tastarih, problematični mulc jo pač dobi prej in jo lahko zato socilano dobro vnovči. Tko da bi si jest res upov trdit, da vas  je večina otrok v vašmu razredu to izkušnjo, da je 'problematične mulc' zavladov, dejansko rablo enako  kot  je rabu on izkušnjo , da  razredu zavlada. Pa še to si upam trdit, da ko je svoje dosegu, bi moral učitli stvar speljat v skupno preobrazbo vseh v eno skupnmo odgovrno odraščenost, ne pa do so šli sankcije in  izključevanja,  ki so mulca zapečatila v odvisnosti, vam pa prestavla izkušnjo soočenja s pogojnim sprejemnjem oz. avtoritarizmom staršev/družbe tja v obdobje, ko bi se moral že naučit tud sprejemat ne pa več samo pričakovat lastno sprejetost od drugih.    

titud wrote on 20.10.2004 at 15:13:49:


Zanimivo, da si pri vsej zadevi pozabil, da je šola tista, ki še pred vstopom otrok v 1. razred, formira razrede in da to ni ne volja staršev, še manj otrok. (tko da, od kod tebi argument, da je ta naključnoizbrana skupina potrebovala to izkušnjo  ???)

Se čist strinjam... ubogega drogeraša so zapečatili v odvisnost; toda

1. obvarovali so ostalih 31 otrok (med njimi še 2, da niso zdrsnili), v zadnje pol leta pred malo maturo (bili smo prva generacija v kateri so znanje konec OŠ preverjali eksterno), se je naša razredničarka tok angažirala, da je organizirala dodatne izobraževalne ure iz izpitnih predmetov, ker smo imeli tak manko, in kljub temu je bil uspeh našega razreda precej slabši kot v drugih dveh

2. če bi bila šola zadosti agilna, bi njegov problem zaznala pravočasno in bi ukrepala prej, ne pa da je na koncu uporabila najbolj drastičnega ...

in točno o tem problemu govorim jaz tukaj že od odprtja te teme ... da je skupnost kot celota preveč tolarančna in probleme prepozno zazna ... in urgira takrat, ko je bitka za človeka že izgubljena

sinjeoka wrote on 20.10.2004 at 15:30:47:


Jest pa točno to tumbam ves cajt, da institucionalno ni mogoče začitit posameznika ne prej ne pol in tud če institucije  to skušajo počet, nam delajo  medvedjo uslugo. S svobodo, ki smo si jo izboril izpod institucionaliziranih avtoriet,  se moramo navadit znat tudi sami upravljat. Ker če se bomo v  svoji nesposbnosti za pomoč zatekali  institucijam, nam bodo  le-te te usluge  pač zaračunale z avtoritativnim omejevanjem svobode.      

sinjeoka wrote on 20.10.2004 at 16:10:03:


Najboljše je tako spremenit  stanje duha družbe, da  posameznik v nej ne  bo  rabu institucinalne zaščite,  ker vsako tako zaščito itak plača z delom  svoje svobode.

sinjeoka wrote on 20.10.2004 at 18:30:41:


Na ničemer ne moreš utemeljit večno veljavnost te trditve, ki predpostavlja maksimilizacijo osebne koristi kot osnovo gonilo skupnosti. Taka družba res potrebuje  družbeno pogodbo, na kateri je utemeljena kot skupnost. Globalna družba pa presega pojem take skupnosti, ki bi potrebovala družbeno pogodbo in respresivni aparat za njeno izvajanje. Svet ne bo mogel  funkcionirat kot imperij, ki bi  kot skupnost zagotovaljal maksimaliziacijo koristi vsakega posameznika v njem, ker ne bo imel nikakršnega prostora, na katerga bi se se širil in pred katerim bi se ščitil po vzoru dosednajih imperijev. Tak imperij bi se nujno začel zažirat sam vase, ustvarjat  nove družbene kaste in z genstkim inženiringom nove (vladajoče in podrejene) rase...

Globalna družba predpostvlja člane, ki jim makismilizacija osebne koristi ne bo osnova za stopanje v odnose z drugimi, ampak predpostavlja tako stanje duha, ki predpostavlja organsko povezanost ljudi na planetu, kar  pomeni, da bo se bo vsak v seb počutu odgovornega za vsakega drugega človeka. Ta povezanost ne predpostvlja nobene institucionalizirane represije na podlagi (ne)spoštovanja družbenega dogovora, gre za neke vrste nepisano organsko solidarnost, ki je bla  značilna za rodovne skupnosti pred začetkom civilizacije/religije/prava/države s to  razliko, da je bla ta solidranpost nezavedna, nova solidranost pa bo morala bit zavestna in odgovorna odločitu vsakega  posameznika.

 
Quote:


Evo, sem ti opisal model 'idelane' družbe, prazprav nujne družbe, ker bo taka al pa nas kot ljudi oz. človečnosti v sedanjem humanističnem  pomenu besede   ne bo.

Quote:


Po moje  se tega premika  ne da nardit z insntiucionalizirano represijo niti prek insnticionalizirane represije, ampak samo z introspekcijo, ker model take organske solidarnosti nosimo vsak v seb, samo smo ga prekril/pokopal/zastrl točno s to insticionalizirano represijo, ki nam  parcialen interes naše skupnosti servira kot naš oseben in s tem globalen interes.