Quote:Pa a nismo prav zato tukaj, da se naučimo, da nas ne boli kurac, čeprav je druge za nas morda? Ali še bolje, da razumemo, da sem jim v resnici ni jebalo.
Tud jaz sem se že znašla v takši stiski, da sem iskala pomoč "tam". In med dokaj napornem izpovedovanju vsaj nečesa logičnega povlečem zase še milostno ugotovitev, da mislimm, da sem v življenju že dost nardila. Nekako mi je prihajalo do zavesti, da sem zelo utrujena. On pa se je zelo aktersko obregnil vame: ja, kaj ste pa naredili takega?
Ker je še kako važno h komu greš.... saj pravim terapija je važna od dveh spremenljivk, od sebe in od psihiatra,... zdaj če nista na isti valovni dolžini s psihiatrom, ki je lahko tudi kak hud zabluženec, ki dela napačen poklic, da še človeka bolj zajebe, morda povsem neustrezen za ta poklic... laho te že bolj "zjebe", zato pa je tako važno, da sta si osebka kompatibilna, da vidiš, da premore zdravnik, empatijo, vživljanje v tvojo situacijo, razumevanje, biti tudi neke vrste tolažnik.... etc.... na žalost se to dogaja, da je psihiater sam potreben psihiatra.... potemtakem lahko grobo nasrkaš, da ti situacijo še poslabša....