titud wrote on 05.08.2004 at 10:10:56:


Pričakuješ že lahko...sam realnost je zelo verjetno drugačna.  Pa od kod ti to, da "upravičeno" pričakuješ? Zakaj upravičeno?


Quote:


Preveč poznam človeško dinamiko in preveč posledic laičnih svetovanj in strokovnih kiksov sem že videla, da bi lahko verjela v kaj takega.

titud wrote on 05.08.2004 at 08:49:52:



Ja, se strinjam, da religioznist kot taka ni nič slabega, prej nasprotno, človeku pomaga skozi hude čase - ampak zna biti zelo nevarno, če človeku ponudimo to obliko tolažbe v hudih časih - v stiski, kot zadnjo oprijemljivo bilko, kaj hitro zapade v ekstremizem in verski fanatizem. Psihiatrija in teologija ne smeta delati z roko v roko, saj imata različne cilje, ena zveličanje, druga pa ozdravitev psihične bolezni. Posmisli, kako nasprotujoča si pojma? za primer ti dam ameriškega predsednika Busha, ki je šel po pomoč za zdravljenju od alkoholizma k radikalnim kristjanom - poglej, kaj sedaj počne ta človek pod vplivom desničarskih lobijev, ki imajo kapital v rokah, sprva so podpirali Sadama, kasneje, ko pa jim je postal trn v peti, pa so ga satanizirali, da so imeli opravičilo za napad, na račun tega pa je umrlo milijone Iračanov.....

Poglej, kaj si napisal:

Quote:


Zdaj pa daj ti tole meatafizično predpostavko nekemu pacientu, lepo te prosim, no..... Kakšne "nivoje", Titud, vera je nekaj osebnega, subjektivnega, ti pa se tule ideološko opredeljuješ. Kaj meniš, če bi si tole prebral kak psihiater ali psiholog in analiziral tale tvoj stavek, pa čeprav je sam veren? Več škode kot koristi se naredi s tem, daj ti takemu človeko Auro brat, se mu slej ko prej sfižijo možgani, če je psihično labilen, to niso preproste reči.....

Lilith wrote on 05.08.2004 at 10:15:19:


Ker izhajam iz lastne izkušnje na tem forumu, ko sem sam v vlogi iskalca nasveta.  Opazujem tud druge, ki aktivno sodelujejo na forumu kot izmenjevalci izkušnej  in ki so bli na začetku  prav tako v zgolj vlogi iskalci nasvetov. Med drugim me tud tvoje vztrajanje na tem forumu utrjuje v prepričuju, da smo tud v strokovnem smislu vredni pozornosti.  

Quote:


Forum kot eno virtualno okolje ne omogača ugotavljanja usodnih  'kiksov', tko da se z njimi niti  ni mogoče obremenjevat. Realnost  pa  je zihr drugačna ne samo verjetno.  

gape wrote on 05.08.2004 at 11:16:28:

Lepo napisano. Nekako je treba najti način da telo in duša zopet delujeta usklajeno

gape wrote on 05.08.2004 at 11:16:28:


Pa a nismo prav zato tukaj, da se naučimo, da nas ne boli kurac, čeprav je druge za nas morda? Ali še bolje, da razumemo, da sem jim v resnici ni jebalo.

Tud jaz sem se že znašla v takši stiski, da sem iskala pomoč "tam". In med dokaj napornem izpovedovanju vsaj nečesa logičnega povlečem zase še milostno ugotovitev, da mislimm, da sem v življenju že dost nardila. Nekako mi je prihajalo do zavesti, da sem zelo utrujena. On pa se je zelo aktersko obregnil vame: ja, kaj ste pa naredili takega?










Halo???


Valjda sem utihnila, nastal je še večji logični kolaps in sestanka je bilo na njegovo pobudo takoj konec.


Ampak danes mi je približno jasno, kaj je bilo to: to je bila moja notranja naravnanost, ki je tako zelo veliko zahtevala od mene. To sem bila le zahtevna jaz, ki jo je on odslikal. A se temu reče reverse psihology?

Drugi del se je pa odvijal v prostorih z žensko psihologinjo; tam pa sem naletela na razumevanje in toplino kot že dolgo ne.

Vendar šla več nisem.

Zanimivo, kako človek svojo izkušnjo s tako...skoraj neznosno...lahkotnostjo poveličuje proti absolutni resnici, obenem pa , mogoče celo nezavedno, jemlje kredibilnost ostalim...češ...meni je to pomagalo...ostalo je sranje potem.
Imam prijatelja, psihiatra po stroki, ki me s svojo širino vsakič preseneti. Ga spoštujem zelo.

en bk

bolezni (neravnovesja) materialnega telesa in bolezni (neravnovesja) subtilnega materialnega telesa (psihe) se ne da nikol pozdravt v popolnosti. lahko se trudimo, ampak nam tega dokoncno ne bo nikol uspelo dosezt. prirojena narava tega telesa in uma je taka, da sta vedno "bolna".

to sta le zmotni-poistovecanji nasega pravega-sebe s katerimi smo uklenjeni in pogojeni, oz. smo na ta nacin kaznovani. dokler ne odstranimo vzroka nase pogojenosti, ki je nenaklonjenost Bogu ne mormo dosezt niti miru niti srece, ki si jo vsi tolk zelimo.

zato inteligentna oseba vedno uporablja svoje materialno telo in svoj materialni um za sluzenje Bogu, ker se na ta nacin lahko osvobodi svoje materialne/pogojene eksistence in doseze najvisje dobro zase in za vse druge, tj. cisto ljubezen do Boga, Sri Krishne.

vsi ostali procesi doseganja trajnega miru ali srece (zdravljenja) se v koncni fazi izkazejo za nesmiselni trud v prazno. brcanje v meglo. ce je kej dobrega v tem trudu je le to, da nam pokaze, da se tko ne da.

Hari bol.