Jakob_Ostrjan wrote on 08.08.2004 at 12:19:59:Ravno zaradi takšnega razmišljanja je naša družba tako lepo dresirana, beri nevrotična. Saj je jasno, da nore družbe, kakršna naša je, ni mogoče spremeniti, to je ozdraviti z enim zamahom. Tudi če bi vsi začeli seksati vse počez, to še ne bi bila končna rešitev.
'Kultiviranje' spolne energije je in bo v vsaki družbi ena glavnih preoukupacij, saj je ravno spolnost tisto področje, ki nas najbolj konkretno in trajno 'prisiljuje' v odnos z drugim. Potrebo po hrani, zavetju, gibanju in drugi elementarnih zadevah lahko 'poteši' skor da brez ostanka vsak tud sam, čeprav se je izkazalo, da kolektivno skoz socializacijo očitno dost bolj udobno, če ne teh potreb ne bi zadovoljeval skoz določene kulturne obrazce, za katere je itak zano, da ustvarjajo v posamezniku določeno nelagodje, pred katermu tud spolnost ni imuna.
Quote:Mene predvsem bode v oči dejstvo, da mnogi mislite (vsaj tak vtis imam), da je na seks možno gledati samo na dva načina: ali upoštevaš vse norme v zvezi z njim, ali pa se goniš kot žival.
Se tako kot ti prištevam med ljudi, ki so inovativni na področju moralnih norm pri zadovoljenju spolnih potreb s to razliko, da si ne bi upal sodit o moralni inovativnosti oz. črednosti drugih na tem področju.
Quote:Mar je res tako težko razumeti, da je možno še več različnih doživljanj in uresničevanja seksa?! Seksualno energijo se vendar da kultivirati, jo imeti v oblasti in početi z njo tisto, za kar se sam odločiš! Informacij o tantri in tau je ogromno, pa imam občutek, kot da gredo mimo vseh vas brez učinka.
Človek je človek po tem, da se je nagonske potrebe nauču skoz zavestno kulturo zadovoljevat z zadržkom pri zadovoljitvi (najprej delo, potem plačilo) ali sublimirat (nardit avtomne centre ugodja). Tantra za nas nč drugega kot združitev teh obeh tipično človeških lastnosti v eno transcedetno dimenzijeo avtonomnega ugodja, ki ga lahko doseže/občuti vsak po svoje in jest si tud okrog tega ne bi upal drugim pameti solit.
Quote:Vse to kaže na to, kako nebogljen in prepuščen svojim nagonom in čustvenih vzgibom je povprečen posameznik v tej družbi. Samo pripadniki manjšine razmišljajo o tem, da je v seksu še kaj več, kot pa samo živalski vidik: sprostitev psihofizične potrebe. Očitno moram posebej poudariti: seks ima v sebi tudi to plat; tu je njegov začetni pomen. Samo, če pa ljudje ostajamo samo pri živalski plati seksa, pa s tem globoko žalimo svoj obstoj in velik del našega bitja, saj ga zanikamo.
Negativno slikanje živalske/nagonske dinemnzije spolnosti kot poriv za sublimacijo spolnosti na tantritčnem nivoju? Lahko tud, nimam nč proti, če kdo to rab, ampak ne nujno za vse in vsakogar.
Quote:Tudi z monogamnostjo so veliki problemi. Po psihološki plati smo ljudje poligamni. To dejstvo je v nasprotju z našimi višjimi duhovnimi potrebami po enosti in zlitju z ljubljenim bitjem. Edini pravi način preseganja tega nasprotja pa vidim v tem, da vsak posameznik na lastni koži izkusi, kaj to pomeni: v odraščanju naj bi bil poligamen, v zreli dobi pa monogamen. Seveda tak vzorec vedenja brez hkratnega samoopazovanja in posledično odkrivanja resnice o sebi, nič ne pomeni. Skratka: potrebno je življenje doživljati! Ne pa biti človek-ovca!
Vsaka kultura, ki želi bit vitalna, si mora izoblikovat tako inovativne vzorce za svojo reprodukcijo, da se kolkrtolk skladajo z osebnostnim razvojem človeka od rojstva do smrti. 'Postarane' kulture so konzervatino/tradicinolano monogamne, 'mlajše' pa bolj permisivne/modrene/svobodne. To se lahko vidi tud skoz zahodno kulturo npr. od wwII naprej, ki nam je kulturno bližje. O 'čredništvu' pa v bistvu lahko govorimo tako v konzervativni spolnosti '50 let in s**ualni svovobodi '60, ker posameznik itak prakticira tako spolnost kot je prevladujoč kulturni obrazec.
Quote:Družbene norme so se pojavile samo zato, ker se ljudem ni zdelo vredno živeti lastnega življenja, pač so v svoji lenobi rajši videli, da jim drugi predpisujejo, kako naj živijo. V končni fazi ima posameznik dve možnosti: ali biti len ali biti svoboden. Pa da se razumemo: svoboda ne pomeni biti prost nečesa, ampak biti prost za nekaj.
Res je, svoboda od še ni svoda za, je reku fromm.
In res je tud, da je nekonformizem predvsem svoboda od in ne svoboda za, je reku osho. V tem smislu je zavračanje čredništva samo druga/sprevžena oblika čredništva, saj vso svojo energijo črpa prav iz kontriranja proti njemu.
Home
Pages: 
