To torej pomeni, da je posilstvo stvar osebne presoje in če naše ženske pač smatrajo, da  niso bile posiljene (ampak recimo ljubljene) potem pač ni šlo za posilstva in statistični podatki so torej točni ...

t wrote on 13.08.2004 at 09:28:58:

Tak primer je očitno zajet v tisto statistiko posiljenih, saj se omenja posiljena ženska.

Policajem samo niso čist jasni tehnični detajli  8)

titud wrote on 13.08.2004 at 10:24:02:

Uf, tebi pa dela domišljija uničevanja  

Buš je sicer res pravi buš (znan po svojih bušizmih, kot je tale; teroristi so dobro pripravljeni, mi pa tudi, teroristi hočejo škoditi ameriškemu ljudstvu, mi pa tudi ..) vendar Američani na splošno ne razmišljajo in ne čutijo tako.

Tisti, ki sem jih osebno spoznal, so ravno takšni ljudje, kot smo mi evropejci, s skoraj identičnimi željami  in sanjami, kot mi in s podobnimi svetovnimi pogledi kot mi, tudi s podobnimi strahovi.

Razlika je v tem, da se v njihovi sredini srečaš z mnogo večjo raznoterostjo kultur, kot v naši (Slovenski) sredini. Tudi strpnost do drugačnih kultur je tam mnogo višja, kot pri nas.

Mogoče pa s takimi predsodki le projiciramo naše "bušizme" v njihovo okolje.

titud wrote on 13.08.2004 at 12:00:17:


a si vidva lahko svoj topik odpreta in zadeve prestavita tja? (plis Bardo in titud)

Sem se zadnjič pogovarjala z eno frendico,ki je delala na Zavodu za pomoč spolno zlorabljenim(al nekej takega) in me je med drugim zanimalo tut to,če kje obstajajo podatki o tem,koliko žrtev posilstva(to mislim samo na tiste,ki so ble posiljene 'na cesti',ne doma) je blo posiljenih ali pa rugače zlorabljanih v otroštvu(psihično,itd,-s tem mislim,da so močno prevzele vlogo žrtve).Zanima me,če je med tem kakšna povezava .V bistvu mi ni znala povedat,je pa rekla,da je to možno(je tut psihoterapevtka),zato me zanima,če kdo kej več ve povedat o tem.
A obstajajo kakšne statistike al kej takega?

sinjeoka wrote on 12.08.2004 at 11:09:25:

huh ? ! ?

o cem gre tukaj beseda?

bp

Quote:



cigareti, alkohol, prenažiranje,odvisnost od odnosov, gamblanje, deloholizem .... so zgolj simptomi, ki se izražajo kot posledica nečesa v naši psihi kar je ostalo nepredelno ...

če zdravimo zgolj simptom (torej se odvajamo od kajenja, abstiniramo, smo na dieti...) simptom lahko celo izgine, hakeljc pa je, da se bo kmalu našel nov simptom ...

....zakaj sem zgolj praktik ... em, v srednji šoli sem za obvezno raziskovalno maturitetno nalogo izbrala problematiko prehranjevalnih motenj, ker v tistem času literature pri nas ni bilo, zdravniki so te ženske obravnavali kot histerične in jih celo prisilno hranili in jim predpisovali zdravila ... se je moja pot raziskovanja začela v eni prvih skupin za samopomoč pri motnjah hranjenja ...(metoda z opazovanjem in udeležbo) ... takrat sem spoznala približno 100 zgodb ...

.... naslednji postanek je bil na faksu, ko sem kot prostovoljka precej po naključju pristala na CSD za pomoč pri učanju in delo z mladoletnimi prestopniki ... tudi tam sem doživela precej zgodb, pa tudi približno sem videla zakaj naša sociala in svetovalne službe in pravosodni sistem ne delujejo ...

pa še kaj ... (z razliko od mojega image-a na forumu z odpiranjem ljudi nimam baš problemov)

Quote:


... a mi ti lahko razložiš kako zgleda pogovor na teoretičnem nivoju, ne da bi ga poskusil izvesti tudi praktično  ???