ce ne verjames v konsenz, zakaj se ga vede ali nevede tok trudis dosezt?

sinjeoka wrote on 25.02.2004 at 11:55:12:


Če konsenz okrog vrednost v neki skupnosti večinski, je ta skupnost stabilna,  ni pa nujno, da je resničnost, ki jo interaktivno ustvraja taka skupnost, uravnovešena.  Nacistična nemčija je imela 99% konsenz okrog nacionalnih vrednot, pa je bla kljub temu (al pa glih zrad tega) njena družbena realnost neuravnovešena, kar je moralo nujno pripeljat v kratko obdobje  odrazcveta do zloma. Sovejti so to obdobje raztgnil na celih 70 let, jugoslavija pa pol manj.

Če konsenza okrog vrednot v neki skupnosti ni, pol se je oblasti mogoče vzdrževat edino z represijo. To je značilno npr.  za mnoge afriške države, kjer folk ne združujejo  v skupnost niti skupna etnična pripadnost niti religiozna niti kakršna druga vrednosat kot interes bivših kolonizatorjev oz. ineters njihovih domačih ekspozitur po oblasti.

stane wrote on 25.02.2004 at 12:29:01:


Če smo imel vrednsotni  konsez o družebeni lastnini kot naši osebni lastnini, zakaj se ta vredota ni odražala v pritisku na državo kot upravljalcu te lastnine?  

Po moje je blo tko: v slo in na hrvaškem je folk v šestedetih letih samoupravljanje in sicer dekalerativno družbeno lastnino prisvojil kot svojo lastnino   in pooblastu kavčiča pa slavko dapčevič, da z njihovo lastnino upravlja tko kot da je  dejansko  njihova in ne  več državna. Dražavljani ostalih  nacinalnih  skupnosti družene lastnine niso jemali kot svoje ampak še naprej kot kot državno lastnino, zato so dejansko mislili, da jim slovenci  pa hrvati krademo, kar je nihovo, zato so proti nam nastopili represivno.  Dvajset let kasenj se je v bistvu ponovilo isto v dost bolj kruti ubliki, saj smo si slovenci pa hrvati državno lastnino kao skušal prilastit nepsoredno s samo formalnim  pooblastilom novih nacionalnih  držav.          

titud wrote on 25.02.2004 at 12:54:43:


Tvoja razlaga je res logična in tudi v resnici so bile te družbene lastnine republiške družbene, povezane v zvezno. Tako kot se mi zdi, da tudi Evropa drugače ne bo mogla funkcionirati vsaj tako dolgo ne, dokler se produktivnosti ne izenačijo.
No, kakorkoli že, Markovič ni smel tega narediti, ker je legaliziral krajo, pa četudi ene republiške lastnine drugi. Saj veš, kako so bila podjetja prepletena.
No, pa saj ne sam MarkoVič, cela vlada je nasedla mojstru Sacxu.

stane wrote on 25.02.2004 at 12:48:05:


Ups, tega  pa jest ne morem kupit. Tržne zakonitosti so sicer univerzalne, ampak delujejejo vedno in samo v konkretni družbi in kljub svoji univerzlanosti lahko kreirajo zelo različne  družbene realnosti. V transakcijskih družbah, kjer ima praktično vse svojo menjalno vrednost in kjer se je trgovanje naselilo v vse pore družbenega življenja, je najvišja vrednota prav  vera v tržni fundamentalizem.   Trg mora postat med ljudmi najprej vrednota, da lahko ekonomija šele zaživi po svojih zakonitostih. V  skupnostih, kjer ni mogoče vsega izrazit s tržno ceno in kjer trgovanje zavezema samo en ozek segment družbe, večino ostalega pa pokrivajo druge netržne skupne vrednote, je družebno- ekonomska relanost čist drgačana. Sax je živ primer tega, kako ekonomski zakoni v različnih družbenih  sistemih delujejo pristransko in popačenno prav zaradi vpliva  vrednot, ki po njegovi teoriji ne bi smele vplivat na univerzalne ekonomske zakone. Trg sam po seb ni nč 'naravnega', trg deluje po enih univerzalnih zakononitostih le v okoljih, kjer tržni fundamentalizem  prevladujoča  vrednota tistih, ki vanj verujejo (prostovoljno s korenčkom ali pod batino palice).          

stane wrote on 25.02.2004 at 14:06:45:


Sacxs je družebeno lastnino kot zasebno lastnino, poverjeno v upravljanje državi, vzel dobesedno, kar pa sveda ni odražalo drubžene realnosti enako po celem teri torojiu države, kaj šele   predtavo o lastništvu družbene lastnine kot jo je imeli politično-represivni apart, ki je samemeu seb določal ekonomsk pogoje  ekesitence in s tem oblasti. Markovičev zakonu ni bil vrednostno nč kaj dost naprejen proti tržno naravnanim managerjem v slo, ki so moral že prej delat po tržnih ekonomskih zakonitostih. Uperejen je bil kvečjemu proti tistim direktorjem  in delavcem, ki so živeli v iluziji, da sami ustvarjajo svoje zaslužke, v resnic pa so živeli  od državnih inetersov in lobijev. Sacx  pa markovič sta s svojim tržnim fundamentalizmom dejansko sesula prevladujoč vrednostni sistem bivše juge, to pa zato,ker vsaj sacxs niti ni mogu vedet, da je  bil 'selfmanagment'   bol dekalritvna farsa kot pa na tržni ekonomiji zasnovana  ekonomska realnost.

titud wrote on 25.02.2004 at 15:40:22:


Točno, ampak samo zato, ker manjka najvažnejši krmilni element, delnica države.

titud wrote on 25.02.2004 at 15:59:36:

Pa ja de, ravno Marković in Sax sta kriva?
Družbena lastnina je bila pri domačih plenilcih že dolgo zacahnjena za privatizacijo.
Bilo je samo še vprašanje časa, do kdaj bo apetite mogoče krotiti.

Ko je prišel čas, je bilo potrebno plenilsko početje le še ustrezno upravičiti pred javnostjo, oziroma legalizirati, če je potrebno, tudi z "neodvisnimi" mnenji kao strokovnjakov svetskega ugleda, ki radi dajejo "nasvete" tudi zastonj, če se jim fajn plača, pa sploh.

Idealizirani vrednostni sistemi so namenjeni bolj za rajo, da ima boljši občutek in da se preveč ne punta ...