Devi wrote on 02.09.2004 at 12:01:45:mislim, da reakcije po impulzih ne bi smeli pripisovat tolk drugim, ampak bolj sebi.
Namreč impulzom po neprijaznosti je lahko sledit. Jaz sem lahko neprijazna tud do ljudi, ki jih sicer sprejemam in imam zelo rada, če sem tečna pa imam slab dan. Večina ljudi mi nikol nič slabega ni naredla, pa bom do njih neprijazna, ko bom imela slab dan in bom sovražila celi svet. Včasih ne bom sam neprijazna ampak še hudobna zraven. Ampak ne zarad njih. Zarad sebe.
So ljudje, ki me iritirajo že s svojo prisotnostjo, ker dražijo en del v meni ki bi najrajši spal, pa zaradi njih ne more. A so tega oni krivi, zaradi tega, ker so tam? Do katere meje sem pripravljena sprejet to, da bom nekomu mogoče pokvarila dan zaradi tega, ker sem slabe volje? Kako močno je moje samoljubje in koliko sem sposobna spoštovat mir drugih, da jih takrat, ko nisem ravno vzor prijaznosti ne popadem pa zgrizem samo zaradi tega, da bo meni malo odleglo?
Če se zavedam, da nekdo ni kriv, da mi je nekem trenutku na smrt zoprn, ker imam sama s sabo probleme, potem lahko samo sebe nateram na vsaj malo prijaznosti, dokler ne razumem, kaj me je spet zagrablo, ne da bi moji slabovoljni iskrenosti (oz bolj samoljubju) zato za vedno krona z glave padla.
(Lilith tvoje besede sem samo za iztočnico vzela, govorila in letelo je na mene)
Točno tako! Se v celoti strinjam s tabo. Če za primer vzamemo učitelja, ki je imel slab dan, npr. spor z ženo doma, pa pride v šolo in po krivem nadere učence..... V tem primeru gre za zlorabo in tako postopanje je skrajno nezrelo, tudi nestrokovno. Vsak se mora prej vprašati, čemu je jezen, pa na koga recimo mora leteti ta bes, ne pa da je žrtev vsakdo, ki ti je najbolj na dosegu, da razrešuješ svoje frustracije. Primer:
Starša se prepirata, pa mož nadere in zmerja ženo, ker pa žena ni tako "verbalno nadarjena" se raje umakne v drugo sobo, kjer njen sin gleda tv, ker je zafrustrirana in se v njej kuha zamera in jeza, si poišče slabotnejšega, nad katerim se lahko izživi, ima npr. histerični napada in okara sina, naj utiša tv, čeprav ni glasno. Zdaj pa sin, ki recimo ne vidi pravega razloga, zakaj je mati tako slabe volje, spozna da se ni dobro prerekati v takšnem stanju z njo, raje odite ven in iz jeze v mačko zabriše kamen....