murileon wrote on 22.08.2008 at 08:53:16:Ok, strinjam se, da teme nima smisla brisati. Navada pač, da človek počisti za sabo. Temo sem odprl jaz, zato tudi neka skrb, kaj in kako.
Iskušnja, ki sem jo dobil je bila zanimiva. Že prej sem bil mnenja, da so sanje čisti prikaz realnosti, ampak po večini psihološke realnosti. Rek, nalijmo si čistega vina, je kar pravi za to temo. Od vina pa se ga lahko tudi napiješ. Večinoma je pač treba iskati ravnotežje.
Zelo zanimivo zame je bilo, kako so se obiskovalci odzivali na to temo. Nekateri so sanje vzeli resno in zelo kvalitetno sodelovali, kar je ustvarjalo prijetno delovno vzdušje. Kvalitetno so sodelovali tudi tisti, ki so do sanj sicer skeptični, ampak so zrele, radovedne in tolerantne osebnosti. Največje težave so imeli tisti, kot je že ena od sodelujočih omenila, ki imajo nasplošno težave z realnostjo. Rezultat tega foruma je zame potrditev mnenja, da so sanje v psihološkem smislu čista realnost, zato potencialno zelo koristne za kvalitetno delo na sebi in na raznovrstnih odnosih. Po mojem mnenju se psihološka realnost v naši stvarnosti zelo nevarno podcenjuje. Ljudje večinoma živijo v omejeni realnosti, ki je zoažena na skupek družbene, biološke in tehnološke stvarnosti. Psihološka stvarnost se še vedno nevarno podcenjuje, kar se kaže na permanetni krizi, v kateri je človeštvo. Nekateri iz omenjene problematike tega sveta bežijo v fantazijski svet in identifikacije in so sanje za njih zelo ogružojoče, ker so potencialna nevarnost za njihovo homeostazo. Virtualni in fantazijski svet oziroma negativne identifikacije so podobne sredstvom za omamo, saj je njihov namen, da lajšajo življenje tistim, ki ne sprejemajo naporov realnega sveta oziroma se v duhovnem smislu realnosti še nikoli niso jasno zavedali; tako ali drugače se s tem vsake toliko vsi soočamo, konec koncev smo samo ljudje in je projekcija ena od naših psiholoških realnosti, ki ima tudi svojo pozitivno funkcijo. Težko je tudi ločiti ali gre pri določenih občutkih za projekcijo ali intuicijo. Krize, padci in rast so naša realnost.
Men je na tem forumu všeč ravno to, da ti ne nudi žaščite, da se na njem ne da omejeno/selektivno delovat, da vsak post zato nujno deluje nekako totalno: ali je spregledan al pa povzroča pogosto čist nepričakovane in neobvladljive reakcije. Edina zaščita pred takimi reakcijami je, da skušaš bit v vsakem postu čim bolj totalen: hkrati oseben in nadoseben, hkrati historičen in nadzgovinski, hkrati posamičen in eno z vsem. Po moje je najbližji totalnosti, ki je praktično praktično neranljiva oz. se ji ne da prit do živega, alojz, murielonov koncept psihične realnosti pa je kljub ambiciji, da bi bi predstavljal neko univerzalno podlago osebni in skupinski dejanskosti preveč fluiden/ambivalenten in s tem preveč ranljiv, da bi lahko neposredno konkuriral alojzovi večno-sedaj totalitarnosti. Murielonova totalitarna ambicija zato ostaja v latentnem stanju, in ta iritira alojza, kajti tolitarnosti so si vedno med sabo v izključujočem položaju, ker se pač trudijo zajeti vse v enovito celoto, kjer ni prostora za ostanke - kaj šele alternative....
Tisto, kar zaradi totalitarne naravnanosti foruma fascinira mene je, kako takšne totolitranosti funkcionirajo med sabo na način, da poganjajo dinamiko foruma ne da bi se med sabo izničle ali razcpele in da ne pride do totalne nadvlade ene nad vsemi. V tem smislu se mi zdi vredno vztrajat, v tem smislu sem nad foromum težko kdaj slpoh tolk razočaran, da bi se želel umaknit ali si celo zaželel zabrisat nekajletne čisto osebne sledove, ki sem jih pustu za sabo tle gor...
To sem dala sem, ker se mi zdi bolj pregledno, če se o delovanju tega foruma prerekamo na teh straneh, kot v topiku sanje, ki s tem nimajo nobene zveze.
Home
Pages: 1 
