exorcist:
Quote:


...'Ne kamnamo te zaradi dobrih del, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.'
Jezus jim je odgovoril: 'Ali ni zapisano v vaši postavi: "Jaz sem rekel: bogovi ste"?
Če je torej njim, katerim je bila namenjena božja beseda, rekel:
"Bogovi ste" - in sveto pismo se ne more ovreči - boste mar tistemu, ki ga je Oče posvetil
in poslal na svet očitali bogokletje, ker sem rekel: "Božji Sin sem"?
(Jn, 10,33)

Ja, zdi se da new age tu ima prav.... človek ima bozansko poreklo
Bi mi pa lahko razjasnil kaj meniš z 'znunanji svet'?
Ali - kako misliš najti 'odrešenje v lastnem jazu'?

exo
New -age poveda da obstaja edino napredovanje..... jaz to nikakor ne morem verjeti...., to se polponoma upire množičnim Kristusovim besedama in opozorilima in celotnem delu z bolj namena, eden pa je res pomemben -naj bi se učili rešiti se...
Moje mnenje- je treba razvijati občutek da moremo pokusiti razumeti v globino vsakega človeka v naši bližini,
tuje in lastne negotovosti, strah,  potisnuto potrebo za ljubezni in drugo... Pot je ljubezen do človeka... Znanje psihologije, filozofije, religija meni tudi zelo pomaga. Verjamem ne ostaneš samo na teoriji, kot jaz nisem ostala... nekaj časa potem ko sem prišla v Svet pogovorov,/ izventel. izkuš. sem doživela prvič videti etersko energijsko polje.... zanimivo

se upam da to ni bila svetloba ki je prinaša Lucifer ker sem pred tem imela pozitivne občutke ljubezni in miru

Jezus je resnična luč, pak tudi vsaki ki hodi v soglasjo s lastni vesti se more upati, a ne?
moje mnenje
lp

...predpogoj, da imamo sami sebe radi, ko se sprejemamo, šele takrat lahko ljubimo tudi druge...
v ljubezni imajo stopnji če bi čakala naj popolno ljubim sebe zgubila bi dost časa... mogoče ni resnica da moramo imeti sami sebe radi, hmm... jaz sem kritična do sebe... morda zavest o lastni nepopolnosti, če veš kjer zdaj si, ne škodi?
saj če ljubezni nismo prejeli, jo tudi zelo težko dajemo - nimamo od kod jemati
ja, je težko pa mislim ni nemogoče...
Napačno pa se mi zdi, da si veliko ljudi vsiljuje prepričanje, da morajo imeti bližnje radi, da bodo potem blaženi in srečni - vraga, če se le napravljajo, če so nenaravni in nespontani, če imajo sicer zakrkjeno srce, da bi radi na silo ljubili, pa se ne zavedajo, da tega niso zmožni, tako da naredijo s takim obnašanjem sebi in drugim več škode kot koristi.
A kdo to poveda da je treba na silo ljubiti?
takega ne bi slišala, pak se na silo ljubiti niti ne more, ljubezen nigdar ni na silo ker to ni ljubezen
nastavek sledi ..

---Sploh pa, zakaj bi ljubili ljudi, ki nas prizadevajo in povzročajo namerno škodo, nastavljati drugo lice je perverznost v tem primeru, oziroma čisti mazohizem, saj slej ko prej utrpiš določene duševne poškodbe, če to ponavljaš v nedogled, spreminjaš se v "mučenika", saj je v naši naravi, da se branimo.

križ, mučeništvo -  težke zadeve... ne bi zdaj na hitro komentirala,  to bom enkrat posebej obdelala

--- Da lahko to počnemo, kar je delal Jezus, moraš imeti ogromno ljubezni v sebi, pa še vedno ne boš tak kot On. On je bil razred zase.... Kaj naj rečem, po eni strani mi je zelo všeč Jezusovo razmišljanje in nauki, po drugi strani pa se zavedam, če skušam vse to realizirati, kar je on učil, da si potemtakem naložim preveliko breme na hrbet, pod katerim slej ko prej omagam, da bi bila to oblika nasilja nad samim saboj, saj sem le navaden smrtnik.

Hm .. ne vem zakaj vprašaš, že veš kaj bom odgovorila
vsaki bi lahek odgovoril: vsaki začetek je težek, in v drugim zadevam tudi ne naložimo takoj sebi preveliko breme
Pak navaden in nenevaden smrtnik naj dela kar sam hoče ker _ svoboda je zakon!_

--- Tudi vest je lahko pretrda, celo sadistična, da preveč zahtevamo od sebe, da bi izpolnjevali ideale in bili perfekcionisti.

sadistično, ideal, perfekcionizem.... to so ali izgovori,  ali ... ne vem ...
ali je pa mogoče da boš bolj iskren do sebe tudi drugih in poveš kaj res želiš  z tem boš naredil nekaj več koristnega za vse nas  spet vprašati kar ista vprašanja se ne splača preveč in morda bo dolgočasno tistim ki so ih že slišali

---  Ker pa to ni mogoče, imamo lahko zategar hude občutke krivde, ki nas lahko na več načinov hromijo in onemogočajo, da bi živeli polno, saj smo prežeti s strahovi, ki so smrt za dušo.

Naj še enkrat potrdim ni treba takoj narediti vse, počasi se pa daleč pride  (seveda samo če želiš duhovni razvoj, ali je želiš?)
Krivda - pa je pogosto legitimen, legalen občutek, ne moremo vedno zanikati to

a 'živeti polno' - tudi to je specialno vprašanje in se ne more v kratkem komentirati

Strahovi- če tu misliš na Cerkev,( bolj hierarhijo), da hierarhija spodbuja strahove, mislim da ni to tolko slabo ker
strah je tudi legitimen in normalen občutek ko smo v neznanjo in ločeni od Božanskeg. Hujše je če bi ljudje zaprli oči in rekli: 'ne bom se zavedal ničesar, ne bom slišal nikaj, bom enostavno živel kak se zgodi' , čeprav imamo različne religije, učenja in tudi stare duše se vrnijo in znova opozarjajo

--- Tako da si v tem primeru sami spremenimo vest (Boga) v lastnega rablja, ki nas muči in nam je nenehno za petami, nas opozarja na vsako pomanjkljivost - v bistvu pa smo mi to sami, ker smo prestrogi do sebe.

Ja, se strinjam, to je znana zadeva da ni nikakor dobro da smo prestrogi do sebe
Mnenja sem da vest v začetku ne morem biti v bistvu jaz sama, tuki je vedno Bog ves čas dokler se pravilen obnašam z njo.  Ja,seveda, ko zavestno in redno uničim vsaki občutk krivde ki se ukaže, ker zarad slabe vesti ne želim trpeti, čez čas se vest spremeni, bo trda, neobčutljiva in ne bo več dajala Božjih sporučila. Morem biti mirna... Božjeg glasa ne bo več... če ga ne želim...  
glas je mogoče tudi izkriviti,  imamo svobodo tuki delati kaj hočemo... pak ne moremo izkriviti ali uničiti karmičke zakone

Po bistvu, je bil Kristjan samo eden in ta je umru na križu.

Quote:


Verjamem da so tudi taki, čeprav redki. Posebaj v dananšnjem času je vse manj takih, ker vlada logika kapitala, ko častimo zlato tele potrošništva, ko se vse religije združujejo v eno vero in se brišejo razlike med njimi, saj vsi malikujemo in molimo k enemu Bogu, ta bog je Mamon, bog bogatenja in izkoriščanja, bog povzpetništva, bog lakomnosti in požreštnosti po dobičku, bog senzualnih oziroma čutnih užitkov, ki dela še večji prepad med revnimi in bogatimi sloji. Na račun revnih bogati postajajo še bogatejši, ki se ožijo v majhne elitne skupine, in revnejši še bolj revni, ki pa jih je vse več, da nimajo za osnovne življenjske potrebščine in za hrano. Ne verjamemo več v onostranstvo in si skušamo narediti raj na Zemlji tako, da živimo čimbolj ležerno in da "uživamo" v različnih razvadah, da se hodimo kopat v umetne luksuzne "rajske" vrtove, ki se nahajajo predvsem na območju tretjega sveta, kjer turist da za enodnevno nočitev toliko denarja, kar domačin ne zasluži v enem mesecu, ko jih izkoriščajo v njihovi bedi še dodatno s seksturizmom.

Kako naj potem verjamem v dobroto ljudi, če smo hujši kot zverine? Makaka ljubezen, še to sploh obstaja v našem svetu? Poraja se mi vprašanje, zakaj in kako naj ljubim, če me drugi sovražijo? Saj se ljudje nimamo radi, saj se pobijamo med sabo, gojimo sovraštvo drug do drugega, si zavidamo.... Kaka krona stvarstva smo, napaka stvarstva smo ljudje, uničujemo naravo, netimo vojne in prepire in se mrzimo.... Takao ljubezen naj vsak obdrži zase, ker je nočem, da me ljudje na tak način "ljubijo", saj ne znamo ljubiti, če smo morilci in navadna drhal, čeprav bi radi... Z šimpanzom imamo 99,9% identičnih genov, torej smo živali, ki pa ne znajo ljubiti.

Quote:


Ključ do sreče ni v seksu, moči in ne v hrani, ampak predvsem v zadovoljstvu in notranjem miru, v skormnosti, zakar pa ne rabiš skorajda nič. Poglej si recimo angleškega pevca Robija Williamsa, ki ima vse to, kar si naštela zgoraj. Pa misliš, da je srečen? Če mu vzamejo, alkohol in droge s katerimi si blaži duševne bolečine in mu služijo kot antidepresivi, da lahko živi iz dneva v dan, da sploh preživi, je isto kot da mu pokracamo dol z obraza make-up in pogledamo kaj se skriva izza maske zvezdnika, ostane le patetična in usmiljenja vredna živčna razvalina.