Jakob_Ostrjan
4
  
Offline

Samo srce
Posts: 471
Kranj
Gender:
|
Med branjem zgornjih vrstic so me prevevali prav mešani občutki. Po eni strani sem bil vesel zase, ker sem se tako brez problemov in hitro izključil iz svoje primarne, z alkoholom zaznamovane družine, po drugi strani sem pa tako žalosten, ker še predobro čutim, kako se počutite vsi vi, ki ste opisovali svoje težave.
Z obema staršema alkoholikoma sem živel do svojega 24. leta. Fizičnega nasilja ni bilo prav veliko, zato pa toliko več psihičnega, najhujše je bilo pa stalno vzdušje negotovosti, nesprejemanja, gneva in nemira. Tak zrak sem dihal 24 let!
Ko danes premišljujem o tem, zakaj to na meni ni pustilo usodnih posledic, saj vsa načela in pravila alkohologije zame ne veljajo, sem odgovor šele pred par leti našel v poglobljenem iskanju oziroma spoznavanju samega sebe, predvsem preko spoznavanja in odkrivanja svojih prejšnjih življenj ter vključevanju zakonov inkarnacije v svojo osebno življensko filozofijo.
Vsem tistim, ki ste pisali o sebi, nekje proti koncu pa tudi omenili to, kako je nemogoče, da bi situacijo spreminili (pomanjkanje denarja, navezanost na ostale družinske člane ipd), bi rad povedal, da se prav tu skriva bistvo problema. Če mislite, da se ne da nič storiti, hkrati pa odkrito prosite oziroma pričakujete, da bodo drugi nekaj storili za vas (dobri ljudje, inštitucije ipd), to pomeni samo eno stvar. Na ta svet ste prišli, da izkusite to, kar trenutno doživljate. To sprejemate vdano, kot da tako mora biti. Seveda si želite, da ne bi bilo več tako, toda pri tem pozabljate, da ta svet ustvarjamo mi sami. S svojo voljo. Ki pa je vsi vi žal ne uporabljate. In s tem že stoletja in tisočletja iz življenja v življenje ohranjate enak način razmišljanja in reagiranja. Če bi poznali svoja prejšnja življenja, bi videli, da ste ne glede na zunanje okoliščine vedno mislili, čutili in delali enako: niste vzeli SVOJEGA življenja v SVOJE roke. Pustili ste, da so drugi imeli moč nad vašim počutjem, vašo srečo, notranjim mirom in naravnanostjo.
Vsi mi zdaj živijo v času, ko imamo najbolj ugodne možnosti, da temu naredimo konec. Okolje in družba je danes v primerjavi s starimi časi zelo sprejemajoče in razumevajoče. V srednjem veku so ženo, ki je pobegnila pred nasilnim možem, prignali nazaj v okovih! Danes se vračajo same, oziroma sploh nočejo oditi!
Nesvoboda je tako močno zasidrana v nas, da sploh nočemo biti svobodni! Prav to pa si naša duša tako zelo želi!
|