Post by Lilith on 12.04.2004 at 11:29:25
siaj wrote on 12.04.2004 at 08:48:49:
|
Siaj, oče ni odšel zaradi tebe.
Starši nikoli ne odidejo zaradi otrok.
Odhajajo zaradi sebe...ker v partnerskem odnosu ne dobijo tistega, kar potrebujejo zase.
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> Alkohol v družini http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1080887948 Message started by katjuša on 02.04.2004 at 08:39:05 |
|
|
Title: Alkohol v družini Post by katjuša on 02.04.2004 at 08:39:05 Slučajno sem zašla na ta forum. Mogoče mi bo pomagalo kakšno vaše mnenje, nasvet, ... Situacija je takšna, da je oče alkoholik. Ni več v službi , cele dneve je v vinogradu, na vikendu, zvečer ko se vrne je pošteno nadelan. Da ne govorim o cirkusu, ki se potem dogaja doma. Človek bi prenesel vse besede, ampak on se tudi fizično spravlja na nas (mamo, brata, ..). Pogovor noben ne zeleže za dolgo. Mogoče je kakšen dan mir, se oče skrušeno potika po hiši in smili sam sebi, potem pa je zopet vse isto. Vsi smo že živčne razvaline zraven njega, bojim se, da bo komu naredil kaj hujšega, ne vidim rešitve... želim si, da bi umrl. Vem, daje kruto in, da za takšne želje se bo verjetno meni sami kaj zgodilo, ampak ne morem drugače. Glede na vse gorje (kar sem napisala je samo en majhen delček) ki nam ga povzroča ne morem drugače. Spremeniti se noče. Doma ne moremo več tako živeti, se nam bo vsem zmešalo zraven njega (če nas ne bo prej on nas fental). Najhujše je, da tudi stran ne morem, ne morem pustiti doma mame in brata - da bi pa vsi šli je NEMOGOČE. Nimamo kam. Povsod nas bi našel. Kraj je majhen. Grozi, da če gremo, nas bo našel in pobil. Verjemite mi, da smo obupani. Vsak nasvet dobrodošel. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by en_bk on 02.04.2004 at 09:35:26 Draga Katjuša Dati kak pameten nasvet na tvojo prošnjo je težko...tudi...hm...strokovnjaku...ali njim. Jaz ti ga ne morem dati, ker sem laik..ker si premalo povedala o stanju v družini ; zakaj, od kdaj..tisoč vprašajev je. Alkoholizem je huda bolezen, ki jo je potrebno razgaliti, jo zdraviti. Vprašal bi te, ali si se..ti ali mati ali brat, obrnila po pomoč na socialno službo v vaši občini. Moje mnenje je, da je to prvi korak, ki ga je potrebno storiti, kajti tam so strokovnjaki, ki imajo izkušnje in znanje, kako pristopiti k problemu. Kako pa naprej, ti pa verjetno nihče na tem forumu ne bo znal odgovoriti glede na to, kar si ti povedala, kajti preveč je faktorjev, ki so pomembni za pravilno usmeritev...žal. Močno upam, da so delavci na socialni usposobljeni, vestni in zagnani do te mere, da ti bodo pomagali najti pravo pot. en bk |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by bp on 02.04.2004 at 09:51:41 Vkolikor je ocetovo pitje postalo navada, del vsakdanjika, potem je po mojem mnenju prvi korak k resevanju problema ocetovo priznanje, da ima tak problem in pa njegova pripravljenost, da se bo aktivno vkljucil v njegovo resevanje. Po mojem ga je treba spraviti v situacijo, v kateri se bo moral izjasnit. v primeru, da tega se ne zeli priznat in spremenit, pa vam preostane samo kontrola skode, torej to, da poskrbite, da zaradi njegovih dejanj ne boste trpeli se vsi ostali. bp |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by exorcist on 02.04.2004 at 10:47:41 wrote on 02.04.2004 at 08:39:05:
Za vsa mamila (alkohol, marihuana,...) v grobem velja naslednje: "Pije viski, puno puši, jel ga guši bol u duši....!" Se pravi večina ljudji se zateče v omamo, ker bežijo od lastni težav, stisk... Težave poskusijo utapljazi v alkoholu, pri čemer pozabljajo, da so teževe izredno dobri plavalci... To je najslabši možen način reševanje osebnih problemov, ker pomeni pasivnost, vdanost v usodo, omamimo se, nismo si pripravljeni pomagati, niti prisluhniti drugim, kar nam svetujejo, le da nam ni potrebo trpeti, v bistvu pa se otopimo... Na zadevo ne smeš gledat niti malo sentimentalo, za pijance, ki si ne dajo nič dopovedat, ne obstaja empatija, ampak realno, če človek sam pri sebi ni zrel, da se spreobrne, gre na zdravljenje, potem, žal, večkrat obvelja reklo: "Pijanec se spreobne, ko se v grob zvrne." Tukaj ne gre za sočustvovanje, ampak da z vami manipulira, vas čustveno izsiljuje, trpinči, izživlja, laže, zato je potreben jasen ultimatom za zdravljenje, ki mu postavi meje, 2 opciji brez vmestne poti, čeprav pravi - jutri grem, ali da ne bo več pil, potem pa jovo na novo gre na stare tirnice... postavite jasen svarilni poziv: - ti ali mi, naj izbira, kaj mu je več vredno, flaša ali družina. Če se odloči za alkohol, pomeni, da več da na tisto, kar mu steče po kosmatem grlu, kot pa družina, kateri povzroča nenehne čustvene prtrese, brazgotine, nad katero se izživlja, jo maltretira, pretepa.... To več ni tvoj oče, ta je izginil že zdavnaj, tista osebnost, ki si mu nekoč pravla ata, se je utopila v alkoholu, ni je več, tega človeka ne poznaš, je kod nezemljan z drugega sveta, ker ti je popoln tujec. Ta človek, čeprav je tvoj oče, ni vreden, da mu praviš oče, če ni pripravljen, da se gre zdravit, ampak je to oseba, ki se je poročila z žganjem in skrbi le za lastne potrebe, vi ste mu malo mar... Če imate možnost se odselite od njega, magari greste živet začasno k sorodnikom, kake začasne sociane ustanove, ki bi vas vzele pod okrilje, boste videli, kako dolgo bo zdržal, če ga ne bo nihče pedenal, mu kuhal, ga pral, vsaj tvoja mati naj gre, da vidite, če ima namen, da gre na zdravljanje, če ne, potem je najboljša opcija ločitev in to čimprej, distanciranje od njega.... 1/2 premoženja pripada materi, če ne drugo bo prodala. Zakj bi vsi trpeli zaradi enega pijanca? |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by lola on 02.04.2004 at 10:53:46 Sama glede očetovega alkoholizma ne moreš narediti ničesar. Le žena mu lahko postavi pogoj, ultimat, kar je običajno prva pot do zdravljenja, če sploh pride do tega. Za tvojo mamo in zate bi bilo morda dobro obiskati skupino anonimnih alkoholikov. V njihovem okviru obstaja tudi skupina za svojce, AL ANON se imenuje, delujejo v vseh večjih krajih v Sloveniji, za njihovo telefonsko številko zveš na telefonskih informacijah. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Devi on 02.04.2004 at 11:05:18 Strani družinskih skupin Al Anon najdeš tukaj: http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20031112205706343&query=aa http://www.aa-drustvo.si/aaslo/alanon.htm Po dolgoletnih lastnih izkušnjah z družinami in svojci, prizadetimi zaradi alkoholizma, si mislim, da imajo oni na zalogi več idej in metod, ki bi vam lahko konkretno pomagale, kot si jih lahko mi tukaj laično izmislimo, pa čeprav ti še tolk dobro hočemo. Ne sprijazni se! Nič ni nemogoče! drži se :-* |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Katjuša on 02.04.2004 at 11:08:49 Oče je star 52 let. Na bolniški od poletja 03 (torej ta zadnjega) zaradi (kao) problemov z križem, pa nekaj z jetri ne štima,...V pogovoru je priznal, da ima problem z alkoholom ampak pomoči ne potrebuje, da bo to rešil sam, zaradi svojega zdravlja,...Brez pijače je bil par dni. Potem pa vse po starem. Kaj bi bil vzrok? Ne vem točno. Kreganj med mamo in njim se spomnim že od svojega 4 leta.. To so bila kreganja zaradi ljubosumja predvsem. Pije pa nekje cca.zadnji 2 leti, od poletja pa je to redno vsakodnevno. Če je bila prej scena 1x na 2 meseca, je sedaj 1/2leta vsakodnevno. Mislim, da je problem v premalo komuniciranja med njim in mamo. Sedaj sva otroka odrasla, vsak po svoje si urejava življenje, imava razne obveznosti,... starša sta osala sama s seboj, vsi se ne družimo več toliko kot včasih, res. Ne hodimo več vsi skupaj na morje. ... Ampak imam občutek, da sta si ona postala tujca, z različnimi interesi. Mama (in midva z bratom) mrzi vinograd in ne gre rada gor, razen, ko je potrebno kaj postoriti. Oče bi visel gor nonstop. Mnenja drugih so vedno več vredna od naših. .... |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Edi on 02.04.2004 at 11:19:57 Edina pot je, da se oče odloči nehat, vendar sam, ne zato, da bo vam ustregel. Sam v sebi mora prepoznat, da to njemu škodi in potem naprej, ožjim družinskim članom, in tako naprej. Težko je tudi dat nasvet, ker je poleg tega še agresiven, vendar to kar je bilo odlašano vsa ta leta, zdej z vso silo pritiska navzven. Prej ali slej bo treba problem razrešit, ker bo iz dneva v dan huje. Držim pesti, da vam uspe zajadrat v druge vode. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by lola on 02.04.2004 at 12:21:57 V tem trenutku je o razlogih in vzrokih brezpredmetno govorit. Ker o tem lahko razglablja v nedogled, se smili sam sebi in ne spremeni ničesar. Šele če/ko se bo odločil za zdravljenje, ko bo abstiniral in svoje življenje uredil v smislu funkcionalnosti, se lahko vključi v terapijo in razglablja o vzrokih. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Rose on 09.04.2004 at 08:09:32 Ali je alkoholizem, tko k druge take, substančna odvisnost ali stvar ne/volje? Ker, če gre za substančno odvisnost, ne bo mogel sam, eden ga mora porint na pravo pot. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by lola on 09.04.2004 at 09:33:23 Mae wrote on 09.04.2004 at 08:09:32:
Pri alkoholizmu gre kar za oboje. Zato je proces zdravljenja tako zahteven in dolgotrajen. Najprej je potrebno "urediti" fizično odvisnost, nato sledi dolgotrajno delo: prevrednotiti dosedanje vrednote, na novo osmisliti življenje, napolniti na novo pridobljen prosti čas (ki ga sedaj ne zapravi za šankom) z novimi vsebinami, "urediti" odnose z bližnjimi, pa še marsikaj je za postorit. Največkrat je res tako, da so bližnji tisti , ki ga potisnejo na zdravljenje. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by titud on 09.04.2004 at 11:34:54 Mae wrote on 09.04.2004 at 08:09:32:
Je oboje, kar še ni nobeno jamstvo zato, da ga zarad tega lahko kdorkoli lažje izkoplje iz odvisnosti, kot pa če bi bla samo substančna odvisnost. Če bi bi bla odvisvnost samo substančna , bi se alkoholika magari s prisilno abstinenco sorazmerzno enostavno dalo 'odvadit' zasvojenosti. In obratno, bi se potrebo po alkoholu dalo dokaj enostvno premagat s (prosto) voljo ali avtosugestijo, spremembo okollja, navad, vedenja itd. Ravno zato, ker je odvisnost od alkohola psihična, zmerom obstaja šansa, da se v človeku zgodi en 'klik', da z uživanjem prekine s sorazmerno majhnim vložkom volje, majhno spremebembo okolja in tud obnašanja, tkorekoč brez lastnega napora. Po mojih izkušnjah je ta varovalka skrita v dejstvo, da alkoholkolik pije, ker se smili samemu seb, to se pravi, da ima kljub navidezni šibkosti do sebe vendarle en močan odnos. Moč tega se mu ponavad razkrije, ko (u)smiljenja ne dobi več od nobenga, od katerega bi mu to (u)smiljenje še kaj lahko pomenilo (ko čustveno uniči okrog vse okrog sebe) in ko orenh zacvika, da niti občutja samo(u)smiljnja s pijačo ne more več vzpostavljat. Takrat alkoholik spoza, da ima sebe vendarle neskončno rad in da mu je prav ta neskončna ljubezen do sebe tud nizčrpen vir samo(u)smiljenja. In prav tako, kot je ta ljubezen do sebe lahko vir samo(u)smiljenja in uničevanja je lahko tud neizčrpen vir kreativnega usmiljenja. Zato po moje pride do tako radikalnih in tkorekoč spontanih spreobrnitev alkoholikov, da pogosto postanejo najboljš ljudje. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Rose on 09.04.2004 at 21:24:31 titud wrote on 09.04.2004 at 11:34:54:
Good point! :) Zdej pa katero bl zaleže: 1) ga zapustit, tko, da se bo s-cooliral in sam pričel s kreativnim usmiljenjem ali 2) ga v imenu ljubezni poskušat prepričat v zdravljenje, prosim... (Ali v obeh primerih postaviš ali presežeš svojo mejo, in v katerem od obeh eno ali drugo, skratka, ...) ;) |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by ixtlan on 09.04.2004 at 21:40:29 wrote on 02.04.2004 at 08:39:05:
Katjuša, pojdi na policijo. NUJNO. Tam jim boš razložila zakaj se gre in te bodo povezali z ustrezno službo, ki se s tem ukvarja. Oni bodo najbolje vedeli kaj storiti ker imajo izkušnje s takimi primeri. Verjamem, da bodo pri reševanju problema zelo odgovorni. Sami situacije ne morete rešiti. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by b5 on 09.04.2004 at 22:57:07 Taki ponavadi samo obljubljajo, spremenili se ne bodo so prevelike "reve". Saj poznaš tisto o pijancu, ki pravi: Pijanec se spreobrne ko se v jarek zvrne. Pojdi na policijo ne odlašaj... |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by ixtlan on 10.04.2004 at 00:23:45 Ja, ali pa ta varianta, ki jo je predlagala Devi, zna tudi bit dobra... skratka, poišči strokovno pomoč. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Miska on 10.04.2004 at 11:51:26 ixtlan wrote on 09.04.2004 at 21:40:29:
b5 wrote on 09.04.2004 at 22:57:07:
In kaj bo policija konkretnega naredila? Razen tega, da jih bo (če jih bo) usmerila, kje lahko poiščejo najbolj ustrezno strokovno pomoč? Se motim, da policija v takšnih primerih ukrepa tako, da pride, pijanega in nasilnega očeta začasno odstrani do iztreznitve in to je to? In potem? Potem se oče vrne v isto okolje, isti, kot je bil in nadaljuje z istimi dejanji… Policija je po mojem mnenju lahko le trenutna rešitev, nikakor pa ne dolgoročna. Pa še na nekaj ne gre pozabit po moje. Katjuša sama pravi, da ni povedala vsega, iz njenega prvega posta pa je razbrati, da je oče agresiven. In kdo ve, kam in kako se bo razvila njegova agresivnost potem, ko policija pride, ga odpelje in ko se oče vrne nazaj domov? |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by ixtlan on 10.04.2004 at 12:42:54 Miška, kot prvo, oče mora na strokovno zdravljenje. Žena in otroci mu tega ne morejo ponuditi. Sploh ne iz situacije, kakršna je. Kaj se zgodi, ko posreduje organ moči kot je policija? Najbolj bistveno je, da po npr. prisilni privedbi: - nasilna oseba zgubi občutek, da ji je vse dovoljeno - postane očitno, da bodo dejanja imela določene posledice Država zagotovo ima strokovne službe, ki se ukvarjajo s takimi primeri in ki poskrbijo, da osebi postane jasno, da ne ravna prav. In to lahko dojame le v treznem stanju. Najlepše kar se lahko zgodi je, da oseba kmalu uvidi, da je družina njegov pravi prijatelj. Najslabše kar se lahko zgodi je to, da je zmeraj slabše. Neugodno situacijo načeloma vedno prekini trauma, ki je po velikosti premosorazmerna z velikostjo nepravilnega ravnanja. Lahko je ta trauma prisilna privedba (kar je relativno dobra varianta) ali pa v nasprotnem primeru kakšne hujše posledice nasilnega ravnanja (resne poškodbe) alkoholizirane podivjane osebe, ki izgublja stik z realnostjo. Marsikateri alkoholiki se v treznem stanju sploh ne spomnijo kaj so počeli. Najmanj kar je nujno, je to, da se gre po nasvet za to specializirane službe. Prošnje, prizadevanja, grožnje družine (v opisanem stanju) nimajo kakšne večje teže več. Tudi del morebitne alko družbe, ki še ima dovolj dober stik z realnostjo (verjetno ne pretepajo vsi domačih) bo po traumatičnem dogodku pritisnil na osebo. Vzeli ga bodo v roke (pa še sami se bodo mal zamislili). Seveda lahko špekuliramo v nedogled kaj vse se lahko zgodi in kaj ne - imamo verjetno vsi skupaj premalo kilometrine na tem področju, da bi lahko svetovali dovolj strokovno. Če se pa stanje zaradi nekih dejavnikov vidno izboljša, potem pa seveda ni potrebno hoditi nikamor... Potem je tu še problem vseh negativnih čustev, ki so ostali v energiji družine... tudi, če bo šlo na bolje, bo to daljši proces in vsak bo imel precej dela na sebi. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 10.04.2004 at 15:04:31 wrote on 02.04.2004 at 08:39:05:
Tisto, kar sem izvzela iz teksta, ki ga je napisala Katjuša me je najbolj zadelo. Direkt v srce, ker vem, Katjuša, kaj to je, ker te tako dobro razumem. Vedi, da se tebi, zaradi tega ne bo nič naredilo. To kako čutiš, je čisto normalno. Te zelo občudujem, ker si to tako iskreno napisala. Nisi "slučajno" zašla na ta forum, veš. Glej, jaz sem doživljala kot otrok tudi pravi pekel ... vzrok alkohol, predvsem alkohol ... seveda so tu potem še drugi takšni ali drugačni vzroki zakaj oče pije in si "ne more" pomagati ... samo to je pač bil problem mojega očeta, tako kot je to problem tvojega očeta ... zakaj je potrebno toliko kalvarije? ... ker se gremo reševalce, ... obupano mu mečemo, v reko, v kateri se utaplja, rešilne pasove, enega za drugim - pa nič ne pomaga ... tako kot bi morda lahko dejala, da je bil moj oče žrtev alkohola, smo bili tudi ostali žrtev alkohola, pa ga nismo uživali ... spregledati je potrebno, da alkohol kot tak, na sebi, ni problem, ampak je to tisti, ki mu uživanje alkohola predstavlja beg (pred življenjem samim, takšnim kot je) ... Vas vse okoli tvojega očeta je STRAH, mamo je STRAH, zato je paralizirana in se mu ne more postaviti po robu ... edino rešitev v svoji nemoči, da bi spremenila situacijo potem vidiš v tem, kako bi bilo najbolje, da ga sploh ne bi bilo. To bi bila nekako tudi taka rešitev .. no, morda še najmanj sramotna. Moja situacija je bila taka, da sem živela z očetom "le" dve leti, pa potem na nas tudi ni pustil pri miru, se je v pijanem stanju vedno znova vračal in nas maltretiral ... ko je bil trezen seveda ga ni nikoli bilo ... tko da se ni dalo z njim rešit ničesar. Sem živela tudi v majhnem kraju, vsi so nas poznali, oče se je mnogokrat valjal ob cesti ves pijan ... totalna sramota zame - kot odraščajočega otroka ... ja in tudi jaz morda nekje globoko v sebi sem imela željo, naj vendarle izgine - ker to ni prav želja po njegovi smrti kot taki, ampak po UKINITVI tega obupnega stanja. Ta težnja se je pri meni izrazila tako, da sem kot otrok (začetek osnovne šole), ko so me v šoli spraševali po osebnih podatkih (pred celim razredom) in je prišlo tisto zame najbolj moreče vprašanje "oče" dejala, da je mrtev ali pa sem na kakšne obrazce poleg njegovega imena naredila + . Nazadnje pri vpisu na fakulteto. Samo, ni da bi se preveč spet primerjala s teboj .. ker kot rečeno, vsaka zgodba alkohola v družini je pojem zase ... Samo to ti hočem povedati, da te razumem, da je še veliko takšnih, ki imajo takšne ali podobne izkušnje. Pomembno je, da spregovorimo, da tega ne skrivamo. Ker to ni sramota - to je del življenja in je rešljivo. Pa na koncu pride tudi odpuščanje, veš. Sedaj še ni morda čas za to pri tebi ... Tudi to sem opazila: občutki krivde - za situacijo, za katero niti slučajno nisi odgovorna,..... zavedaj se v vsakem trenutku, da je to problem tvojih staršev, ki ga morata rešiti. Kako, na kakšen način rešiti... debata se vrti okoli policije --- jaz imam po svojih izkušnjah tako mnenje o policiji: v otroštvu, ko so kdaj prišli (če jih je kakšen sosed poklical ker se je mama tako vnaprej dogovorila, ker me nismo imele telefona) so bili to zame angeli v modrem. Sama imam v osnovi izredno pozitivno mnenje o policiji in te kratkoročne rešitve so tudi ključ za dolgoročno rešitev. Mislim, da premalo zaupamo policiji, v bistvu delajo dobro delo. So pa njihove moči omejene, pa so bile v tistem času, ko smo imeli pri nas doma te probleme, še bolj omejene, sedaj niso več toliko -- precej bolj resno vzamejo te zadeve in malo več pooblastil imajo tudi, tko da se pridružujem mnenju - priporočilu ostalih: policija DA. Pa še ena smer rešitve se nakazuje, na to smer si že stopila, ven iz sebe dati, spregovoriti, to ni nek tabu, to je vse rešljiv problem. Želim ti, da bi iz te situacije, v kateri si zbrala do sedaj že veliko POGUMA, VZTRAJNOSTI, MOČI in LJUBEZNI, stopala z odločnimi koraki naprej v smeri rešitve, predvsem lastne (pa tudi bratove, upam, da imata dober stik in si bosta pri tem stala ob strani),..... včasih, na žalost, pa nam ni dano, da bi rešili tudi drugih. Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro. :) |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by lola on 10.04.2004 at 17:01:50 Policija ne rešuje problemov zdravljenja alkoholizma. Lahko ukrepa v primeru nasilja v družini in ima z novim zakonom o policiji tudi večja pooblastila, nasilneža lahko celo za nekaj dni odstrani iz družine. Družinski člani imajo v tem času možnost razmisliti in morda sprejeti kakšne odločitve o nadaljnjem življenju. Niso vsi alkoholiki fizično nasilni, pa kljub temu je življenje z njimi prehudo za njihove družine. Težko se je sam, brez pomoči soočiti z vsemi težavami na poti zdravljenja, zato ponovno toplo priporočam srečanje s skupino AL ANON, svojci alkoholikov. Ti imajo potrebne izkušne in so pripravljeni pomagati. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Miska on 11.04.2004 at 11:26:43 Ixtlan, bi bilo fino, ja, če bi bile zadeve tako enostavne. Pa včasih niso, vsaj po mojem védenju ne... Saj ne oporekam strokovnemu zdravljenju očeta, sploh ne. Je tudi po mojem mnenju obvezen del »zdravljenja celotnega problema«. Ampak se mi zdi, da je ločitev od flaše samo prvi korak, zadaj pa se skriva še polno pasti. Tudi mama je v končni fazi neke vrste soodvisnik, ker nekaj takšnega sploh dopušča, in tudi ona bi morala spremeniti kar nekaj stvari pri sebi, oz. jih začeti drugače dojemati. Nisem prepričana, ampak če se dobro spomnim, je tole soodvisnost dobro opisala tudi Sanja Rozman v Peklenski gugalnici. Popravite me, če se motim. Ampak OK - to je tisto, s čimer se je treba soočiti potem, ko je uspešen prvi del – ločitev od flaše. Jaz sem razmišljala bolj o tem, ali je poklicati policijo res vedno tisti pravi korak, ki ga je potrebno narediti, ko se dogaja nasilje. ixtlan wrote on 10.04.2004 at 12:42:54:
Bi bilo zelo lepo, ja, če bi nasilnež to dojel. Dajva vzet črni scenarij. Alkohol in nasilje je velikokrat problem, ki ostaja v družini. Se o njem ne govori. Žena skriva, od kje ji raznorazne podplutbe, modrice in uporablja vse vrste možnih neresnic, da jih prikrije. Otroci skrivajo, ker imajo takšnega očeta, od katerega namesto ljubezni dobivajo udarce, doživljajo verbalno in neverbalno nasilje. Beri, kaj je doživljala siaj, ki tega sicer ni mogla skrivat, ker se je oče valjal ob cesti ves pijan. Bi bilo zanimivo slišat, kako bi se v okolici izrazila siaj, če bi se pijanost in nasilje dogajalo le za štirimi stenami. Bi poskušala med svojimi prijatelji to zatajiti ali bi zmogla povedati resnico – totalno sramoto zanjo kot odraščajočega otroka? In če se to dogaja samo za štirimi stenami, je to tudi nasilnežu v redu, ker tako lahko nadaljuje s to vrsto početja, na zunaj je oh in sploh v redu, za štirimi stenami pa se dogaja, kar se pač dogaja. Kaj se torej lahko zgodi po tem črnem scenariju? Namesto tega, kar si ti napisal in kar bi bilo zelo lepo, če bi se to zgodilo, gre oče po iztreznitvi v prvo gostilno, se ga napije, pride domov in prav zato, ker si je žena dovolila to, kar si je dovolila (poklicala policijo torej), postane nasilje še hujše. Kaj si je vendar dovolila, kako si sploh kaj takšnega upa, s tem ga je namreč osramotila pred celotno okolico in še in še se verjetno dogaja v takšnem primeru. In vprašanje je, če bi si takšna žena še kdaj upala poklicat policijo, oz. v tem primeru in po tem črnem scenariju bi bile posledice, da se pokliče policijo še hujše. Ne vem, kakšen je Katjušin oče, mi je dal pa precej misliti tale Katjušin stavek: wrote on 02.04.2004 at 08:39:05:
Lahko da samo grozi, lahko da se v teh besedah skriva kaj več. Težko je vedet, kaj bi se res zgodilo… tudi, če bi šli na policijo… Drugače pa - ja: ixtlan wrote on 10.04.2004 at 12:42:54:
Se močno strinjam s tabo, svetovat tudi po mojem mnenju ne moremo, lahko pa se o tem pogovarjamo. In morda Katjuša, ki edina pozna celotno situacijo iz vseh naših besed in misli uspe izluščiti tisto, kar bi bilo najbolj primerno za njeno situacijo. Saj teoretično nam je vsem kristalno jasno, kaj bi bilo treba narediti. Ampak kaj, ko sta teorija in praksa včasih na čisto nasprotnih polih in je teorijo in tisto, kar veš, da bi bilo treba narediti, včasih tako težko res tudi narediti… in kolikšen je ta razkorak pri Katjuši ve le ona, saj je ona edina, ki pozna celotno zgodbo in celotno situacijo… |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by ixtlan on 11.04.2004 at 12:14:13 Miška, morda samo kratek komentar na to, ko praviš, da bi bilo morda še slabše, če bi ga prijavili, da bi se potem še bolj znesel... Če tega NE STORIŠ ZARADI GROŽNJE, potem IZGUBIŠ SEBE. Obstaja kaj več kar lahko izgubiš? Mislim pa tudi, da bi morale biti naše državne službe toliko odgovorne, da bi se lotile zadeve na pravi način in predvsem seznanile s posledicami. Če predpostavljamo, da nasilje, znašanje, izhaja iz nemoči, strahu... torej je oseba DOVZETNA za strah in nadmoč, ki jo lahko izvaja organ moči. Valda ne bo šel pobit družine, če mu je jasno kaj ga potem čaka? Če je pa toliko izgubil stik z realnostjo, da bi kaj takega storil, potem pa itak ni druge kot da ga nekam zaprejo in mu izbijejo alkohol iz glave. Spet je na strani službe, da to presodi. Zadeve po mojem mnenju ne bi vzeli naizi, saj ko zadevo prevzamejo, prevzamejo tudi odgovornost. Če pa bi spet prišlo do pretepanja, bi bila pa sankcija naslednjič hujša ane. Mislim, da je bistvenega pomena predvsem to, da se morajo žrtve nasilja začeti BORITI ZASE. Predstavljaj si dva planeta; na enem piše SAM USTVARJAM SVOJO REALNOST, na drugem pa SEM ŽRTEV. Za katerega se boš odločila? Valda, ni ti treba odgovort. S tem, ko se odločiš, da boš žrtev, omogočiš izgovor temu, da se to dogaja. Sprejmeš. Avtomatično, ko prevzameš energijo žrtve, postaneš dovzeten tudi za vse možne bolezni. AIDS je tipična taka bolezen. Koga se loteva? Narkomanov, prostitutk, ki imajo tako energijo... pa homoseksualcev, ki tudi imajo pozicijo žrtve znotraj današnje skupnosti. Pa 40% Afriške populacije ima AIDS... Pozdravček :-* |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by lola on 11.04.2004 at 13:05:08 Prav je poklicat policijo, ko si ogrožen zaradi nasilja kjerkoli, tudi v družini. Če špekuliraš, da bo zaradi prihoda policije naslednič nasilje še hujše, v resnici na ta način z nasiljem soglašaš. Nasilnežu je potrebno postaviti meje in policija je pri tem v pomoč. Pred leti so morda kje res sami policaji pokazali več razumevanja za nasilneža kot za žrtev, a so se stvari sedaj že kar spremenile na bolje. Zakonodaja jim daje več pooblastil in tudi izobražujejo se. Če nasilnežu ne postaviš nobene meje, bo nasilje tako in tako nadaljeval in stopnjeval. V bistvu so nasilneži na nek način slabiči (saj se spravljajo le na fizično slabše od sebe). In ko začutijo, da postajaš odločnejši in s tem močnejši (gre za notranjo moč, ki jo izžarevaš, ko se trdno odločiš postaviti se zase), da jim preko določene meje več ne dovoliš, da si celo upaš poklicati policijo in se postaviti zase, se kar zmedejo in z nasiljem prenehajo. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 11.04.2004 at 18:33:55 Samo tole bi še na povedano dejala, da nasilje ni nujno povezano z alhokolom. Poznamo takšne ali drugačne tipe alkoholikov. Nekateri zgolj ostanejo pri grožnjah, drugi jih udejanjajo. Nasilje v družinah obstaja tudi brez pitja alkohola. Vprašanje je ali je Katjušin oče nasilen tudi v "treznem" stanju. Morda včasih, ko se odločamo za "radikalne" poteze je bistven nek naš vzgib, ki pa ga ne prepoznamo v tistem trenutku kot tveganje, ker gre za boj preživetja. Včasih je vredno tvegati, ker če ne ... nikoli ne veš. V Katjušinem primeru se mi zdi najpomembneje, da obvesti tudi okolico o družinskih razmerah, ker če ne poveš, ne vprašaš, si bistveno zmanjšuješ možnosti za rešitev sebe in drugih. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by exorcist on 11.04.2004 at 18:47:59 sijaj, kaj ti smatraš za alkoholizem, da bi rekla, da je nekdo alkoholik? tisti, ki je vsak dan pijan, morda 1x v tednu, mesecu ali celo 1x samcat v letu? |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Miska on 11.04.2004 at 19:03:28 Ixtlan, saj ni treba mene prepričevati v to, saj jaz vse te stvari vem in se z vsem tem strinjam. Ampak – mene ni strah, da bo moj oče danes zvečer prišel domov spet pijan, da bo spet razbijal, da bo spet pretepal, da bo spet žalil, da bo spet poniževal,… v meni ni tega strahu… ne vem pa, kako bi se počutila, če bi to doživljala… in če bi v vse to lahko tudi verjela… In ne vem, če pri vsem tem ne pozabljamo prav na to – na tisti strah v žrtvah... Ki je vseskozi prisoten in zaradi česar žrtve prepogostokrat ne morejo narediti tega, za kar celo one same vedo, da bi morale storiti… Zakaj se recimo dogaja, da po dolgem spodbujanju, prepričevanju, tisočerih pogovorih žrtev spolne zlorabe zmore zbrati tisto moč, da storilca prijavi, proti njemu vloži tožbo, potem, ko pride do sodne obravnave pa – manjka glavna priča? Ona, torej? Prav zato, ker se v času od vložitve obtožbe do pričetka sodne obravnave zgodi toliko nasilja in toliko ustrahovanja žrtve s strani storilca, da žrtev žal izbere tisto zanjo edino pot, v kateri sploh vidi svoje preživetje… zanika dejanja, zanika prijavo, zavrne pričanje… in to je njena stara pot, seveda… na veliko žalost… tudi zato se tisti, ki se s tem ukvarjajo, trudijo skrajšati ta čas med vložitvijo ovadbe in prvo obravnavo na sodišču… ker nasilje in ustrahovanje postane potem še hujše… Res pa je nekaj, na kar sem jaz morda pozabila, pa ne bi smela. V vsem sem izhajala predvsem iz tega nasilja, ki doživljajo žrtve spolnih zlorab. Le-tega bolje poznam, alkoholikov in njihovega nasilja ne ravno toliko, zato sem tudi napisala, kar sem napisala. Mi je pa današnji pogovor z meni zelo drago osebo odprl še en vidik in sicer da je nasilje alkoholikov lahko drugačno. V tem smislu, da so alkoholiki v svoji biti vedno slabiči in da se pred nasiljem ali grožnjami z druge strani raje umaknejo. Ker so itak slabiči… Če pogledam s tega vidika, potem… hmnjah, morda… čeprav sem še vedno mnenja, da je primer različen od primera in da si velja vsak primer dobro ogledati in ga dobro poznati, preden se odločiš za katerikoli korak… |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 11.04.2004 at 19:19:38 exorcist wrote on 11.04.2004 at 18:47:59:
hja lestvice alkoholizma, kakor kdo to dojema ... nekateri, bolj radikalni, bi dejali, da je vse, kar si ti naštel alkoholizem ... sama ne mislim tako. Če se ga nekdo recimo napije le enkrat na leto, je to njegovi družini precej lažje zdržati in se to sploh ne postavlja kot problem, če seveda takrat vse povprek ljudi okoli sebe ne maltretira, potem, hja družina je lahko tudi v strahu kdaj bo to tisti dan v letu, ko se mu bo "strgalo", skratka, alkohol sam na sebi ni tako slab, slabo ga je zlorabljati. Tako nekako :P... zadovoljen z odgovorom? |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by exorcist on 11.04.2004 at 19:23:27 siaj wrote on 11.04.2004 at 19:19:38:
Vprašanje se mi pojavlja, zakaj eni rabijo alkohol, J_O_I_N_T_E in ostala mamila, da se sprostijo, pozabijo na svoje težave, se lahko bolje zabavajo, ker jim je lepše... Zakaj biti sploh pijan ali zadet, magari samo 1x na leto, na to vprašanje ne najdem pravega odgvora... |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 11.04.2004 at 19:32:21 exorcist wrote on 11.04.2004 at 19:23:27:
te popolnoma razumem, ker se ti očitno znaš tudi brez tega sprostiti ... in če se znaš, pol res tega ne moreš dojeti. vprašanje seveda je na mestu. ;) |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by exorcist on 11.04.2004 at 19:42:24 siaj wrote on 11.04.2004 at 19:32:21:
ne, niti ne, v bistvi sem vedno bolj ko ne zategjen, ;D ampak zato še ne vidim tehtnega razloga, da bi posegal po teh "opijatih"..... |
|
Title: al pa Re: Alkohol v družini Post by titud on 11.04.2004 at 21:45:14 Glede na to, da je tale topik namenjen svetovanju, je čist brez veze, da se spuščamo v analiziranje vzrokov in polsedic alkoholizma. Punca jih iz svoje pozicije niti ne more ugotovit niti razrešit. Edino kar ji lahko svetujemo je to, da je to problem obeh tastarih in da pri pri celi zadevi nima poplnoma nč zraven. Naj se zato proba čim prej in čim bolj neboloče, brez jeze, maščevanja ali pretriranga truda, da bi pri njiju iskala razumevanje, čustveno od niju distancirat čimprej tud eksitenčno al vsaj prostorsko osamosvojit. Naj se tastara dva uničta med sabo al pa izkopljeta kakor vesta in znata, to dejansko ni njen problem: ker ga ni povzročila niti ga ne more odpravit, tega od nje nihče nima pravice pričakovat in ji nihče ne more ničesar očitat, če ju pošlje nekam in se loti reševat sebe. Ko sem jest to fotru naredu pa se spokal od bajte, se je zaroletov vanjo, štirinajst dni pil do daske pa grozil vsemu sosedstvu, da se bo fentov. Ker se očitno ni, so njegove grožnje počas zgubile na kredibilnosti in ker ga počas ni nobeden več šmirglov, se je moral na bolj pozitiven način začet borit za pozornost. Tud mojo, ki jo je od takrat naprej dobil le še parkrat na leto za ta velike praznike, tud če po tistem skor da ni več pil al pa vsaj s pitjem ni več poskušal nasilno zahtevat pozornosti, sočutja in razumevanja za njegove 'probleme'. Pomoje zato, ker si je prav s pitjem končno nakopal resen problem: s pjačo je spravu v prerani grob ženo, takoj za njo pa z njo od doma naterov še sina. Je dejansko postal boljši človek, čeprav ga jest nism več spustu do sebe. Al pa glih zato. Je umrl pred dobre pol leta, tko da tega ne bom nikol zvedu. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 12.04.2004 at 08:48:49 TITUD, hvala ti, ker si delil z nami svojo izkušnjo. Jaz ob tem, ko "svetujem" tudi sebi "svetujem". Seveda je prav, da je center pozornosti oseba, ki izpostavi problem, ampak na podlagi osebnih izkušenj, ki nam jih predstavi (in nam jih na podlagi te izkušnje tudi drugi), se tudi mi veliko naučimo. Vedno znova se nam širi zorni kot novih spoznanj. Otrok staršev, ki imata slab odnos (na podlagi česarkoli že) pogosto vzame vajeti v svoje roke in na vsak način želi pomagati obema, ali pa vsaj enemu od njih, žalostno je da sredi razprtij starši pozabljamo na otroke, na njihove čustvene potrebe ... pa tudi tako, da se z njimi ne pogovarjamo. Jaz sem pri petih letih vzela vajeti v svoje roke in sem storila to, kar bi pravzaprav morala starša (eden ali drugi). Sredi prepira med očetom in mamo ... in ko je oče postavil "ultimat" ... "če ne, pa grem" ... sem totalno padla ven, šla do vhodnih vrat, jih odprla na stežaj in vpila "ja pol pa pojdi ... ja pol pa pojdi ... zgini že enkrat" .. oče, v treznem stanju, trenutek prisebnosti, je začel pokati stvari in res odšel .. samo kot sem dejala že prej, se je vračal v pijanem stanju. Posledice moje krivde za to dejanje, še danes odkrivam, še danes kdaj pa kdaj pomislim, zakaj je vendarle moralo biti tako. Očeta sem leto pred njegovo smrtjo šla obiskati v bolnico ... takrat, v tistem kratkem času, kot bi želel vse nadoknaditi, ... dajal mi je pozornost in vzpodbudo ... da in spravila sva se, resnično sem čutila, da mi za to ni nikoli zameril in jaz sem njemu odpustila, videla sem ga kot človeka, kot "zgolj" človeka, s svojo življensko zgodbo in stisko in ne več kot tisto vsemogočno bitje, strašno, kot sem ga dojemala v otroštvu. Šla sem seveda tudi na njegov pogreb. Kako žalovati za nekom, ki ga nisi sploh imel ... pride žalost, velika žalost, obžalovanje, da je bilo tako kot je bilo in nekje globoko v srcu neka naklonjenost in ljubezen, ki je bila zakopana pod plastmi strahu. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Edi on 12.04.2004 at 08:53:17 exorcist wrote on 11.04.2004 at 19:23:27:
Niti ti ni potrebno iskat odgovora, išči zakaj ti sam v sebi nisi čisto zadovoljen in boš največ naredu s tem zase in tudi za druge. :-* P.S. In kar naenkrat boš spoznal, in vedel vse odgovore na stara zastavljena vprašanja. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Lilith on 12.04.2004 at 11:29:25 siaj wrote on 12.04.2004 at 08:48:49:
Siaj, oče ni odšel zaradi tebe. Starši nikoli ne odidejo zaradi otrok. Odhajajo zaradi sebe...ker v partnerskem odnosu ne dobijo tistega, kar potrebujejo zase. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by siaj on 12.04.2004 at 17:48:44 Lilith wrote on 12.04.2004 at 11:29:25:
jap, hvala ti za tole Lilith ... ravno danes, ko sem napisala to, kar sem napisala, sem v vsej jasnosti to tudi DOJELA. Da v bistvu je bil to le tisti trenutek njegove prisebnosti (poštenosti do samega sebe in drugih) in je dojel in končno odšel. srce si res, ker si mi tole povedala |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Lilith on 12.04.2004 at 18:08:29 Saj pri sebi je res najtežje dojeti. Velikokrat so mi stvari kristalno jasne pri drugih ljudeh...pol se pa zavem...glej, glej, saj to se pa meni tudi dogaja...in šele takrat, neko iz distance, zmorem dojeti ene stvari tudi zase. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by titud on 13.04.2004 at 16:07:46 Lilith wrote on 12.04.2004 at 11:29:25:
Tud ostajajo ne zarad njih. Moja mama je zmerom govorila, da bo še tolk potrpela, dokler s sestro ne zrasteva. Sestra se ravno zarad tega nikakor ni mogla izkopat iz njunga z alkoholom zatrupljenga razmerja, še s svojo familjo se je vanju zapletla in tud po mamini smrti fotrovo pijačo sprejemala kot dejstvo: sicer zlo motečo, ampak 'v paketu' z njim. Jest sem ga zavrnu v paketu in tega sestra nikol ni mogla razumet, mi je to očitala, ker je tako dobila še mojo 'porcijo', tako da sem se moral več ali manj od vseh skupaj distnacirat. Zanimivo, da je sestrin mož zaslutu ta fatalni učinek fotrovega alkoholizma na mojo sestro, zato je svojo nišo za preusmerjanje pozornosti od ženine fascinacije nad fotrom nazaj nase najdu prav v alkoholu. Odkar fotra ni več, se je odnos med njima čist spremenu, se je mož iz občasnega in napol tajnega priložnostnega veseljaka spremenu v odkritega pivca iz kljubovanja, ki s pijačo izkazuje svojo avtoriteto, samostojnost in clo superiornost a'la fotr. Tko da če se otrok ne uspe distatncirat od odnosov, pogojenih za alkoholom, se mu to zna otepat celo življnenje. Tega bi si vsaka straša morala zavedat, tko bi alkoholu (kolikor je že prisoten) nikol ne bi smela dopustit, da bi oblikoval njun odons do te mere, da ga njun otroc začel obravnvat kot nujen, neizbežen in neločljiv del partnereskega odnosa. Ko to postane, tle ni več pomebno, kdo je agresor in kdo žrtu, ker če sta oba tastara namočena v to alkoholno mešanico, se mora otrok distancirat od čustvenga vpliva obeh tastarih v celot, ker se le na tak način lahko distancira tud od fascinacije nad alkoholom sploh. |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by sinjeoka on 13.04.2004 at 16:09:28 alkohol.... droga najslabše vrste, je legalna, je poceni, družbeno sprejemljiva in še bi lahko ... 1. Katjuša, tole bo zvenelo zelo kruto ... toda nihče ne ti, ne mama, zdravnik, psihiater nimajo moči pozdraviti očeta ... v spremembo bo moral iti sam zavestno in hote 2. Obstajajo sicer načini, da se človeka "prisili" v zdravljenje, toda tega se ne da vedno. Predvsem je za tako prisilo važno, da dvignete roke od njega (prenehajt biti njegova bergla in support v krizah) ... ne glede na to kako globoko pade, če pobruha vse, zmrzuje pred hišo na smrt pijan... (toda po drugi strani tudi ne izsiljujte kriz) - krizo torej dopustite; V tem boju morate sodelovati vsi in biti predvsem dosledni ... pot navzdol je lahko hudičevo dolga. 3. Policaji ... odvisno od policijske postaje pod katero spadate... če se jim dvigne se jim dvigne .... pooblastila imajo, da nasilneža odstranijo iz družine in mu v določenih primerih (če obstaja možnost) naložijo prepoved približevanja .... toda izvajanje pooblastil je stvar njihove volje ... ŽAL 4. Kaj pa lahko storiš ... začni delat na sebi ... poišči najboljšo in najkrajšo pot v samostojnost in pojdi od doma (v skrajnem primeru) 5. V tem prehodnem času počni kaj ... tako, da si čim manj doma ... lahko si najdeš job prek študenta, študiraj v knjižnici, pojdi na sprehod; predvsem pa si poišči pomoč; AL-ANON so ti že svetovali in nasvet je dober. Preberi si čim več o alkoholizmu, vplivu na družino... Daleč najboljša knjiga o tem je Rugljeva Pot samouresničitve Kaj narediti ... odgovorov na to vprašanje je toliko kot tistih, ki se s problemom spopadajo ... torej tvoja pot bo edistvena in jo boš morala najti sama ... good luck |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Mikron on 23.07.2004 at 14:36:44 Alkohol deluje na možgane popolnoma enako kot heroin. Alkoholizem je bolezen(in to prenosljiva). Jest recimo nisem alkoholik pa sem vseeno bolan ker zivim z alkoholikom. To vpliva na moje zivljenje. Včasih negativno včasih tudi pozitivno. To sem sprejel, ker to je vse kar lahko naredim zase. Spoznal sem, da v alkoholiku zivita dve osebnosti: ena je dobra po srcu in dala bi ti vse ce bi le imela, druga pa pooseblja hudiča. Odkar to vem se pogovarjam samo s tadobro osebo. Pri tadrugi je distanca. Ej tolko sem imel opravka v svojem zivljenju s tem problemom, in še zdej ga imam tako da se mi sploh ne da več. Exo ti pa preberi se kaksno knjigo na temo droge in alkohol, da boš vedel kaj sploh pišeš. Kako lahko povezuješ opijate in jo_inte in mečeš vse v en koš. Zaradi takih bedakov kot si ti imamo takšno vlado in sistem. Res to me pa res razpizdi. Jebemti teoretike. Lepo se imejte pa velik se smejte ;) |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by ida on 23.07.2004 at 18:04:11 tud jest poznam ta problem... živim zraven brata, ki rešuje tko z alkoholom...on sicer živi z mamo, jest posebi, ampak v isti bajti in vsak dan se sliš špetir, nasilje je nad mamo, ona hod jokat k men... kaj naj? ne vem več... ne morem je več prepričevat naj se vključ v skupino, ker misli, da ji noben ne more pomagat, hoče da jest kej rečem... on pa za vse krivi druge, predvsem mamo... jest to ne vidm tko... jest raj hočem stran, ampak nimam za najemnino, če kdo koga pozna, ki ni tko profitno usmerjen, a bi lahko se javil? z bratom ni komunikacije, vsaj ne konstruktivne, volje je zmerom manj, kako naj se izvlečem iz tega? |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by Jakob_Ostrjan on 01.08.2004 at 11:14:20 Med branjem zgornjih vrstic so me prevevali prav mešani občutki. Po eni strani sem bil vesel zase, ker sem se tako brez problemov in hitro izključil iz svoje primarne, z alkoholom zaznamovane družine, po drugi strani sem pa tako žalosten, ker še predobro čutim, kako se počutite vsi vi, ki ste opisovali svoje težave. Z obema staršema alkoholikoma sem živel do svojega 24. leta. Fizičnega nasilja ni bilo prav veliko, zato pa toliko več psihičnega, najhujše je bilo pa stalno vzdušje negotovosti, nesprejemanja, gneva in nemira. Tak zrak sem dihal 24 let! Ko danes premišljujem o tem, zakaj to na meni ni pustilo usodnih posledic, saj vsa načela in pravila alkohologije zame ne veljajo, sem odgovor šele pred par leti našel v poglobljenem iskanju oziroma spoznavanju samega sebe, predvsem preko spoznavanja in odkrivanja svojih prejšnjih življenj ter vključevanju zakonov inkarnacije v svojo osebno življensko filozofijo. Vsem tistim, ki ste pisali o sebi, nekje proti koncu pa tudi omenili to, kako je nemogoče, da bi situacijo spreminili (pomanjkanje denarja, navezanost na ostale družinske člane ipd), bi rad povedal, da se prav tu skriva bistvo problema. Če mislite, da se ne da nič storiti, hkrati pa odkrito prosite oziroma pričakujete, da bodo drugi nekaj storili za vas (dobri ljudje, inštitucije ipd), to pomeni samo eno stvar. Na ta svet ste prišli, da izkusite to, kar trenutno doživljate. To sprejemate vdano, kot da tako mora biti. Seveda si želite, da ne bi bilo več tako, toda pri tem pozabljate, da ta svet ustvarjamo mi sami. S svojo voljo. Ki pa je vsi vi žal ne uporabljate. In s tem že stoletja in tisočletja iz življenja v življenje ohranjate enak način razmišljanja in reagiranja. Če bi poznali svoja prejšnja življenja, bi videli, da ste ne glede na zunanje okoliščine vedno mislili, čutili in delali enako: niste vzeli SVOJEGA življenja v SVOJE roke. Pustili ste, da so drugi imeli moč nad vašim počutjem, vašo srečo, notranjim mirom in naravnanostjo. Vsi mi zdaj živijo v času, ko imamo najbolj ugodne možnosti, da temu naredimo konec. Okolje in družba je danes v primerjavi s starimi časi zelo sprejemajoče in razumevajoče. V srednjem veku so ženo, ki je pobegnila pred nasilnim možem, prignali nazaj v okovih! Danes se vračajo same, oziroma sploh nočejo oditi! Nesvoboda je tako močno zasidrana v nas, da sploh nočemo biti svobodni! Prav to pa si naša duša tako zelo želi! |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by gape on 01.08.2004 at 13:32:48 wrote on 23.07.2004 at 18:04:11:
mami reč naj hišo proda in kup več stanovanj ... za vsazga enga ... sicer si mnjogo premal napisala ... ampak tko bi se dal ... vsaj ponavad ... ta jebena slovenska hiša, ki je zadost velika da zdrži 2 generaciji je preklestvo ... treba kr it ... boljš prej kt slej ... sploh če je jeba doma |
|
Title: Re: Alkohol v družini Post by soncnica on 02.08.2004 at 18:49:45 Sploh ne morem verjeti, da je toliko tega. Veliko nas je, žrtev pijancev in njihovega neodogovrnega početja. :( Ena žalostna zgodba za drugo. Tudi jaz bi lahko dodala svojo... Pa saj so si "podobne". Ni izgovora za grdo ravnanje. Čim prej je treba iti. Čim prej in čim dlje. Vsem :-* |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |