Madan Gopal Das wrote on 14.04.2004 at 10:44:02:


Ja, predvsem biti iskren. Ravno včeraj sem brala Osvobajanje od sebe, če ne razrešiš stvari z iskrenostjo, greš še en krog, in si pač čez 3-5 let ponovno soočen z isto situacijo.   Pa, da se enkrat tko odločiš, kot se ponavad ne, to tut spremeni stvari ...

Quote:


Ta je tut modra. Tisti, ki gre, taprvega ne zapusti čist, tisti, ki ostane, pa tadruzga tut ne zadrži čist. Fair enough!   Vzajemna svoboda. Sej, če bi tko skoz blo, se sploh ne bi blo treba razhajat...

en_bk wrote on 14.04.2004 at 13:21:48:


Eni pa ne.

Na temu topiku smo si naložl pretežko nalogo. Je v igri preveč scenarijev, ki lahko  potekajo čist nepovezano, da bi jih blo možno ukalupit v en recept.

Če ni blo vzajemne zaveze, pol je zadeva enostavna, tud če  je čustveno burna ne bo problematična in  nobenmu ne bo pustila kakšnih trajnješih  posledic.  

Če do razveze pride, ker nikol ni blo vzajemne zaveze zato, ker se en partner pač  ni želu ali mogu zavezat, pol se mora v bistvu razvezovat samo eden. Taka partnerstva se ponavad razpustijo sama po seb, če sta oba pripravljena igrat scenarij, kot da sta si dala 'več svobode', sta mal na pavzi al pa kaj podobnega. Ne rečem, da je to za tistga, ki se je bil pripravljen odnosu zavezat enostavno, dostrkrat je zlo  težko, saj mu partner pri tem ne more razveze  nač olajšat,  ker ne gresta skupaj čez isto. Tle je tud brez veze, da eden drugega s sabo vlačita, ker eden se bo razvezoval z občutkom krivde in slabe vesti, drugi pa z občutkom, da je žrtev in bo pričakoval 'odškodnino'.  


Če se dva razverzujeta iz trajne vzajmene zveze, v kateri sta drug drugemu izkazovala (ali pa sta bila vsak vsaj zase prepričena, da jo izkazujeta) vso predanost, se morata  najprej diferencirat na  združevalca in razdruževlaca  in potem v teh vlogah preigrat vse scenarije. Dostkrat se namreč zadeva obrne, saj ko npr. razdruževalec dobi neke vrste soglasje od združevalca, da gresta narazen, zgubi ta ves motiv za razdruževanje, ker  mu je bla pripravljenost na razhod itak samo sredstvo za uveljavljanje lastne volje v igri moči med partnerjema. Tko  da dva se ponavad po preigravnaju raznih scenarijev do konca  razkrinkrata v svojih igricah moči  in si bodisi  ustvrata eno zavestno ljubezensko zvezo, v kateri ni prostora za noben špil več   al pa si vzajmeno priznata, da si  svojga življenje pač nista pripravljena zašpilat. V tem primeru je spoznaje, da je za oba najboljš,  da se razideta sicer boleče, ampak sta si v tem sočutna   in se zihr tud 'vzameta s sabo', ko gresta vsak po svoje. Ponavad še bolj, kot si mislita, to pa odkrijeta, če ne prej pa takrat, ko z naslednjim partnerjem preideta romantično fazo odnosa in se zaclikata z njim v igrah moči, torej tam, kjer sta 'končala' odnos onadva.  

Mae wrote on 16.04.2004 at 21:56:15:


Praviloma se partnerski odnos reducira prav na ta model. Funkcionalnost, ki je sicer nekoliko širša kot je   ekonomska  uspešnost, a je ta vendarle po moje  zlo močan motiv za ohranjanje partnerske skupnosti.    

Quote:


Če dva  partnesrko skupnost poderedita temu kriteriju, pol njuna skupnost temelji na pri skupnem  definiranju cilja in morata partnerja samo pazit na to, da uresničevnje cilja temelji na partnerskem sodelovanju in ne konkurenčnem boju za dosego tega cilja.  Recepet za definiranje, kdaj je njuna skupnost neperspektivna, je v tem smislu sorazmerno enostavno napisat.  

Quote:


Ja, ta unikatnost je hkrat izziv in jeba. Ker cilj ni definiran, ni mogoče v naprej  izbrat primerne strategije za njegovo doseganje in zaupanje gradit na podalgi pripravljenosti za izpelajvo te strategije. Za partnerski odnos  je definiranje cilja odnosa usodno, zato je odnos hkrat najbolj močna zaveza,  ki jo nobena zunanja okoliščina ne more razjebat in hkrat najbolj karhka, ker  jo lahko razje že najmanjši dvom v zaupanje. Partnerski odnos je utemljen na veri, ki se samoresničuje in ne na uspešnosti realizicaije  ciljev, ki si jih partnerja  začrtata  in uresničujeta.          

Quote:


Nobena stvar  ne more dveh partnerjev  bolj utesnejvat kot  cilji in pričakovanja, ki si jih zastavta. Se hitr zgodi tko kot povsod drugod, da en začne dominirat drug pa šlepat in se noben v onosu ne počut dobr, se počut al izkoriščanega la pa nesposobnega in kar je še tega,  pa če so cilji še tko natančno medsebojno  usklajeni. Do utesnitve enga s strani drugega enostavno ne more prit le, če  sta  oba s polnim zaupanjem drug  do drugega odprta do obema enako neznanega.

Mae wrote on 30.03.2004 at 21:23:02:


Ah, Rožca!

Berem tvoje zanimivo pisanje in bolj ko razmišljam o njem, bolj se mi zdi, da se nisi vprašala pravega vprašanja. Kako stvar izpeljati, je vendar tehnično-logistična zadeva! Bolj se mi zdi, da tebi ni jasno, ZAKAJ ven iz razmerja!

Na razumski ravni ti je več ali manj jasno, vse potrebne informacije si zbrala in jih shranila. Ampak? Zadeva še vedno ne deluje! Preprosto zato ne, ker v zadevi, ki se ji reče tvoje razmerje, nisi upoštevala in se zavedala še ostalih plati oziroma sestavin. Po moje so to čustvene povezave do tvojega partnerja in pa karmične vezi, ki vaju vežejo iz preteklosti.

Po mojem si ti mislila, da ga imaš rada, v resnici si pa imela rada stvari, ki si jih z njim počela skupaj ter občutke, ki so te ob tem navdajali. Zaradi tega si se tudi vezala, ampak ker se nisi vezala na človeka (saj se tudi nisi mogla, ker ga nisi poznala), pač pa na svoje občutke, je logično, da je prišlo do spremembe tega. Namreč: če si z nekom blizu, ne moreš dolgo časa vzdrževati iluzij, ki si jih o njem ustvaril.

Prav tako se mi zdi, da še nimaš informacij o tem, kako sta bila s tvojim zdajšnjim partnerjem povezana v preteklosti. Poskušaj ugotoviti, kakšen komedije in zmešnjave sta se šla med sabo v prejšnjih utelešenjih, to zna zelo pomagati. Ampak, še vedno bo to samo informacija. Ki jih imaš po drugi strani že čisto zadosti...

Neodločna si! Kaj pa, če so ti tvoji Vodniki in Angeli to situacijo pripravili samo zato, da končno narediš velik korak v svojem razvoju?! Da se končno izjasniš, kaj bi sploh rada? Sprašuješ, kako se raziti na lep način, brez bolečine. Kot da ne bi vedela, da to ni mogoče??!!! Torej? Ti še vedno ni jasno? Ne braniš se ločitve, pač pa tistega, kar boš ob tem čutila in za kar boš morala prevzeti odgovornost. A veš: bolečina, jeza in žalost po svoji naravi trajajo zelo kratek čas. Naš blazni ego pa je tisti, ki jih še vzdržuje pri življenju. Če boš svoje misli in posledično za občutke pustila, da izzvenijo, bo vse slabo ob ločitvi trajalo zelo kratek čas. Če boš pa kuhala zamero, jezo in bolečino, pa... Saj pravim, ego je blazen! Samo preberi si še enkrat tisti del svojega pisanja, ko sprašuješ, kako tudi pri partnerju doseči, da bi začel rahljati lastno vez do tebe. Preberi! In temeljito razmisli, meditiraj o tem, kar si napisala. Boš videla, da je do konca noro!

Iz razmerja zdaj želiš zato, ker pogrešaš stare občutke, ki si oziroma sta jih nekoč doživljala.

Takole bom rekel: narobe sploh ne moreš ravnati. Če seveda upoštevaš, da smo tukaj zato, da se učimo in spreminjamo. Blagoslovljeni smo pa zato, ker lahko sami odločamo, kako se bomo učili.

Tvoja izbira pa je jasna! Se boš učila dolgočasnega in mrtvega partnerstva? Ali pa se boš učila iz novih ljudi in situacij?

Če ti je kaj v tolažbo: oba brodiva na isti barki...

Mae wrote on 27.04.2004 at 23:05:58:


Zakaj misliš, da trpi zaradi tebe? Povod ni isto kot vzrok! Če boš ti naredila nekaj, kar njemu ne bo všeč, to še ne pomeni, da bo trpel zaradi tebe. Trpel bo - če bo - zato, ker noče, ne more ali ne zna upoštevati in zares živeti Kozmičnega pravila, da se je potrebno truditi, da vsako stvar, ki nas doleti, vzamemo za dobro, priložnost za učenje. Kdor je kjerkoli in kadarkoli to informacijo sprejel, je dolžan sam pred sabo jo upoštevati. Če ne, si je pa sam kriv, oziroma je takšna njegova svobodna izbira.

Skoraj prepričan sem, da sta vidva skupaj zato, da poravnata zamere iz prejšnjih življenj. Če natanko premisliš, kaj si napisala, boš ugotovila, da ti ne poznaš psihološke in čustvene meje med sabo in njim. To se pa skoraj vedno zgodi tistim, ki so v prejšnjem življenju umrli z težkimi čustvenimi bremeni, ki so si jih nakopali v odnosih z določeno osebo.

In kaj se bo zgodilo, če boš nezanesljiva? Natančneje, če bo on MISLIL, da si nezanesljiva? Bo konec sveta? Bo Kučanova banda razpadla? Bo Bush celo Azijo pa še pol Afrike zraven zravnal z zemljo? Bodo vsem moškim lulčki stran padli? Po mojem nič od tega... Čeprav tisto z bando ne bi bilo slabo...
Torej? Hočem reči, da moraš sama ugotoviti, kateri peklenšček iz tvoje preteklosti ti brani, da bi priznala, da si lahko tudi to: nezanesljiva. Ker je tudi to samo človeško. Nič več in nič manj! Kar pomeni, da je ravno prav.

Ja, na obzorju se je zarisala tanka, vendar jasna črta lepega vremena.

Jakob_Ostrjan wrote on 29.04.2004 at 21:22:10:


1. ker imam posluh in z očmi vidim bolečino
2. jst mam tut tak občutek. Mogoče je on mene zapustil v prejšnjem življenju, zdej pa jst "hočem" to poravnat z isto potezo ?
3. padla bo Miss Perfect maska (se hecam)
4. misliš preteklost iz preteklih življenj? kako pa to ugotoviš? in kaj ti pomaga, če to veš?
5. me veseli za vremensko napoved  

Thx,