Razmišljam o zaznavah subtilnega & čustvenega oklepanja, ki obremenjuje & omejuje.

Zveza & razveza.

Predpostavka teme ni: & they've lived happily ever after .... Predpostavka teme 1: so razmerja, ki se zaključijo, ki so se zaključila. Predpostavka teme 2: razmerje se prične iz romantičnega vzgiba, ljubezni. Predpostavka teme 3: druga stran te zadržuje v razmerju.

Težje je zapustiti razmerje, ko ti tega ne dovolijo, ko te ne spustijo. Z nevidnimi kovinskimi vezmi, ki jih ustvari čutno doživljanje, smo medsebojno kar nekako prikovani.  

Enako, nas darila, spominčki in druga nakopičena krama energetsko vežejo na preteklost, hranijo vezi, ki preprečujejo flow in jih feng shui zato označuje z negativno energijo.

Tudi dušo, ki zapusti fizično telo, baje z navezanostjo zadržujemo na zemlji in ji ne dovolimo oditi.

Zakaj nas vezava nekaj časa ne moti, nato pa se je skušamo osvoboditi (da bi se znova navezali).  

Ali želimo ven iz razmerja, ker smo se partnerja nasitili, ker je rigiden do sprememb in je za naš nemirni duh to nevzdržna situacija. Mogoče se s staranjem manj spreminjamo in je zato starostna razlika med partnerjema lahko povzročitelj netolerance pri enem ali obeh. Če bi se oba namreč preobražala z isto dinamiko, bi se toleranca gibala skladno s tem in se partnerja ne bi nasitili. Svoboda v/navkljub razmerju.

V času razmerja se lahko eden od obeh partnerjev prej preobrazi kot drugi in ga stari vzorci  pričnejo vleči nazaj & navzdol.  

Koliko časa nato živiš na zgornji meji sprejemljivosti, do odločitve, do poguma. Če si v boljši fizični pripravljenosti lahko zelo dolgo, dokler se ne uničiš, dokler te ne izžamejo. Kasneje še racionaliziramo občutke: ali sem se prav odločil/a, saj me vendar ljubi?!

Ali lahko pričakujemo razumevanje druge strani ali si po defaultu v tem primeru pač ne stojimo več ob strani. Če me pri tem ne razume, se sprašujem, ali me je sploh kdaj razumel. Ali s tem tudi ti zanikaš vse kar je bilo lepo?

Ali je sploh mogoče na lep & ljubeč način sporočiti dotedanjemu partnerju, da si z njim več ne želimo sexualnega partnerstva.  

Kako povzročiti razumevanje & rahljanje vezi tudi pri drugem, da bi oba vse skupaj prešla z manj bolečine.

Ali ne zapustiti razmerja & vztrajati. Ali vztrajati, če nisi polno izražen. Čas celi vse rane. Ali je to potrditev, da smo ravnali prav.  

Zanima me uvid iz prve roke. Kako ste zapustili razmerje in kako čutite v zvezi z umiranjem čustev, nasičenostjo, razvezovanjem in prelavljanjem.  

....... na površje pa sili ....... nostalgija .......  

  super...bravo

Izstopiti iz razmerja je dolg proces. Začne se že takrat, ko šele razmišljaš, ali je v tej zvezi še smiselno ostati, vztrajati, ali si to sploh še želiš, kaj pravzaprav čutiš. Ko odločitev o "izstopu" iz razmerja dozori, ko želiš realizirati to odločitev s tem soočiš partnerja. Od tega, kako in koliko se je možno z njim dogovarjat, pa je odvisno, kako in koliko dolgo bo ta del tega procesa "izstopa" potekal.  

Jaz bi nekako ločila ta proces na intimno, notranje, čustveno dogajanje v človeku ter na praktične posledice razhajanja dveh ljudi (otroci, premoženje, stanovanje, skupni prijatelji). Žal pri dveh lahko prihaja do neskladja v njunem osebnostnem razvoju in čustvenem dogajanju, zato ta proces razhajanja lahko traja tudi leta.

mind wrote on 31.03.2004 at 12:48:17:


Ej, kaj pa če bi... tko...mal za hec...poskušal združiti minljivo pa neminljivo. Recimo, da se zavedam, da s partnerjem nisva samo materialno telo, ampak dve duši, in bi častil dušo (partnerjevo) tako da bi pel njeno ime, kar je pravzaprav isto, kot da pojem in častim njegovo ime, saj smo vsi del njega in če ljubim njo (dušo) ljubim tudi njega, pa ljubil telesni del partnerja, dokler bo pač obstajal...a ne bi s tem dosegel večno ljubezen, obenem pa bi se predajal tudi vsem čutnim užitkom telesne ljubezni.
A bi to šlo?

en_bk wrote on 31.03.2004 at 13:37:32:


Partnerstvo ma zihr tud religiozne dimezije. Je vera, je (za)upanje, ljubezen, je  užitek,  je varnost in je hkrat tud uničevalna strast, jeza, sum,  bes, nejevra,  izdajstvo... Da ti skor enako  šanso, da se duhovno osvobodiš kot  pa se zaplezaš v čutno/materialno. Zmeraj moraš bit budn in pozorn, ne smeš se pustit uspavat,  niti v  božjem niti v ženinem naročju...        

en_bk wrote on 31.03.2004 at 14:03:19:

vse je Bog/Absolut... ker ce bi blo kej izven njega pol on ne bi mogu bit vec Absolut. substanca/energetik in potenca/energija sta med seboj nerazdruzljiva in v tem smislu eno, a hkrati kategoricno razlicna. tko kot sta ogenj (substanca) in toplota (potenca) eno, a hkrati razlicno.

vse z materijo pogojene individualne duse smo delcki ene izmed potenc Boga. znacilnost teh individualnih dus je ta, da imajo od Boga dano svobodno voljo, ki je nujni pogoj za katerokoli ljubezen. ce smo Bogu nenaklonjeni smo pogojeni z materijo v obliki grobega in subtilnega materialnega telesa in navezujemo "minljive" ljubezni z ostalimi pogojenimi dusami. ko govorimo o vecni ljubezni je ta mozna le med cisto "osvobojeno" individualno duso in Nadduso/Bogom/Absolutom. istocasno pa imamo lahko vecno ljubezen tudi z ostalimi individualnimi dusami v povezavi z Njim.

v praksi?

ce jaz ljubim nekoga, pol mu hocem ugodit. in ce nekdo drug hoce ugodit tistemu katerega jaz ljubim pol sem jaz s tem ciz zadovoljen. na podobn nacin mamo mi vecno ljubezen lahko le z Bogom in posledicno z vsemi ostalimi v povezavi z njim in Njegovim interesom v ospredju.

Hari bol.  

Pa kaj ni bilo tu govora o eni čisto zemeljski, človeški temi "kako ven iz razmerja"?

Naenkrat pa spet debata o bogu, pa te stvari okrog večne ljubezni pa duša, pa to ... ???

Aja, Mind pa Aryan sta se vključla v debato  

ja, šele ko/če dosežemo ljubezen z Njim , lahko ljubimo tudi z vse ostale

ravno v tem je point, da ne moremo ignorirat kakšnega dela Absoluta, sploh pa ne Absolutno Osebo samo, iz katere vse izhaja

zato ljubezni z vsem in vsemi ne moremo dosečt drugače, kot preko ljubezni do Absoluta (Boga, Krisne) samega

lahko pa tud probamo oz. pogledamo kako v praksi deluje  teorija ljubezni z "vsem in vsemi" ...to pomoje najlažje storimo če se vprašamo "ali ljubim vse in vsakogar ? "


lola, aryan je že večkrat dejal, da se glede okusov ni preveč dobro prepirat/sekirat in se z njim strinjam