titud wrote on 19.03.2004 at 10:56:32:Pol se najprej do sebe nauč bit toleranten...
To, po po čemer ti definiraš svojo samost, bi npr. jest komot definiral kot vpetost v tisoč in en odnos. To, da si te vpetosti ne priznaš ali je ne opaziš še ne pomen, da nis nikamor vpet in da si samemu seb zadost. To da delaš iz tega ideal, je samo iluzija induvidaulnosti, ki jo ustvrja sodobna transakcijska družba, v kateri si vsak umišlja, da sledi lastnemu interesu in svobodni izbiri, v resnic pa je ujet v subtilno mrežo medsebojnih interakcij in je nevidno voden preko njih. Tko da ko se boš rešu naivne robinzonske iluzuje, da lahko preživiš sam, pol boš šele sposoben tolerance do tistih, ki se med sabo dejansko rabijo, saj boš pol sam eden od njih.
Do sebe sem zelo kritičen, to je res. Da sam sebi nisem zadost se dobro zavedam, ampak je pa dejstvo, da mi nobeden ne bo zafilal manjkajočih lukenj kot jaz sam. Mislim, pa da bo to lažje, če mi to lahko pokaže kakšna druga oseba (sorodna duša, druga polovica duše,...call it what U want).
Ko srečaš nekoga takega postaneš malo drugačna osebnost in takrat lahko zafilaš svoje prepade.
To je moja teorija. Če ti govoriš iz prakse mi lahko še kaj več razložiš glede tega.