bp
Ex Member
|
Od vsega tega velikega in krasnega neocortexa s katerim smo vec ali manj vsi obdarjeni ni kaksne posebne koristi, ce se vse pomembne odlocitve sprejema v evolucijsko prej razvitih delih mozgan.
Da bi se vse to razvilo, da bi lahko pripovedovali pravljice, se kregali po forumih, ali imeli bolj zanimive tripe in uzitke ob kaksnem jointu, pa ne verjamem. (pod pripovedovanje pravljic stejem tudi nakdnadno opravicevanje odlocitev).
"Poba, ti zivis za sekundarna custva," mi je pred leti rekel neki slovenski umetnik, takrat ze malo pod gasom, z namenom, da bi se me nekako znebil in morebiti slekel hlacke moji takratni spremljevalki. "Kar je zame vseeno boljse, kot bit prozoren in predvidljiv, kot kak potreben reptil", je bil moj odgovor.
Dostikrat zamenjujemo predvidljivost z racionalnostjo. Racionalni odzivi niso vedno predvidljivi, ker ne moremo upostevati vseh interesov in okoliscin, ki pri nekom drugem privedejo do odlocitve.
Obicajna definicja racionalnega odziva pa je, da je to tisti, ki najbolje zadvolji vse moje interese v dani situaciji. Vcasih je taksen ze refleksni odziv, dostikrat je custveni odziv tudi pravi odziv. Hudic pa nastane takrat, ko vem, da mi razum pravi eno, moja custvena reakcija pa je povsem drugacna. In po mojem se da vcasih z nekaj truda obvladat tudi svoja custva. Ceprav meni to dostikrat oz. kar ponavadi niti priblizno ne uspe. Stejem to med svoje napake.
bp
|