na nase odlocitve vpliva vec "notranjih" ali "zunanjih" glasov/sugestij. mas ciz nagonske, mas racionalne in mas spiritualne dveh vrst.

splaca se bolj poslusat/sprejemat tiste, ki ti hocejo vecno dobro in manj tiste, ki te nategujejo (ceprav obljubljajo marsikaj pa kasneje niso zmozni drzat obljube).

Hari bol.

sinjeoka wrote on 16.03.2004 at 11:30:33:

pa bi rada jasneje vidla/zaznavala?

To, da naše odločitve v največji meri niso racionalne je popolnoma jasno, konec koncev so o tem imeli veliko za povedati že stari, poleg tega, da nam je zadeve popestril še Freud, pred njim pa že Marx in Nietzsche.

Naše odločitve so načeloma vedno neracionalne, saj je že naša zasnova popolnoma neracionalna. Vendar pa se večina naših odločitev kasneje racionalno upraviči za nazaj. Sicer pa, kdo pravi, da tudi neracionalnost in nagonskost ne delujeta po svojih zakonitistih - jeba je samo v tem, da so vse prepogosto v nasprotju z našimi "racionalnimi" hotenji in željami. Mi lahko hočemo, kar si želimo, ne moremo pa si želeti, kot bi hoteli.


uživajte!

sinjeoka wrote on 16.03.2004 at 11:11:58:


Ni tolk problem v tem, da bi  odkločitev ne mogla bit samo racionalna (v pomenu logična), problem  je v tem, da racionalnost ni noben garant za njeno pravilnost. Pravilnost/nepravilnost   se namreč  izkazuje samo v čustvenem diapazonu etičnega  (dobro/slabo) ali estetskega (lepo/grdo), zato imajo  racionalne odločitve  nujno podlago v vrednotah.

Razvsvetljenski mit o človeku kot racioalnemu akterju izvira iz ideje o univerzalnem moralnem imperativu, ki velja univerzalno za vsa racionalna bitja, je samo mit, ker tak racionalni akter ne obstaja oz. je samo utvara. Resnično nevezan posameznik, obdarjen samo z razumom, je samo abstrakcija. Vrednote niso utemljene na nevezanem posamezniku, obdarhjenem z razumom, ampak so ukoreninjene v skupnosti, ki ji posameznik pripada in ki jih posameznik ponotranji. Vsaka odločitev posmeznika  je vezana na te vrednote, iz katere črpa svojo identiteto.   Sodobno nevrološko raziskovanje je odkrilo posamzenike, katerih možgani so bili nenavadno poškodovani, tako da njihove sposobnosti neprizadetega opazovanja  in rezoninarnja niso bile okrnjene, prizadeto pa je bilo njihovovo občutenje identitete. Njihovo presojanje je bilo moteno in njihovo  vedenje je postalo brezciljno in neodgovorno.

Racionalne ali ne. Pri odločitvah moraš iti zmeraj za nosom, pa je kar je . Nikoli pa jih ne smeš obžalovati.

Jaz se edino pri denarnih odločitvah malo bolj obotavljam in skušam poiskati najbolj racionalno varianto, ampak na koncu vseeno ponavadi izpade iracionalna, kar pa ni nujno, da je slabo.

Sedaj pa še iracionalno vprašanje glede vica. Kaj bi vi izbrali/izbrale?

Valentinaa wrote on 16.03.2004 at 13:08:03:


Važno je, da nikoli ne obžaluje svoje odločitve in da se iz tega nekaj nauči. V tem primeru je tudi ta odločitev čisto racionalna, edino, če bo naslednja odločitev zopet zgolj na podlagi dobrih jošk.

Racionalno pomeni premišljeno, oziroma nekaj, kar je mogoče razumeti.

Tako je mogoče tudi odločitev možakarja iz vica za joškasto ženo razumeti kot premišljeno.
Verjetno je prišel do spoznanja, da bo za denar itak on sam skrbel in da je za njega pomembneje, da ga žena zadovoljuje drugače.To je povsem racionalna odločitev.

Še najbolj iracionalno izpade odločitev tiste, ki je milijon odnesla na borzo in ga zaupala borznim hazarderjem
(borzna dogajanja je izredno težko ali nemogoče napovedovati in razumeti.