Roman wrote on 06.05.2004 at 15:28:58:


Ne vem, mogoče se res motim, ampak zaznavam eno obrambo s tvoje strani na vsak odgovor, ki ti ga je do sedaj kdo podal. Obrambo nečesa, kar varuješ in ne želiš spustit. Mam občutek, da neko sliko že imaš in zdaj ne želiš slišati več nič drugega.

Pravijo, da so otroci nepopisani listi papirja. Ne vem.

Marsikaj bi napisala, ampak so mi te stvari preveč intimne; bom jih pa skušala nekako sestavit.

Roman wrote on 06.05.2004 at 14:20:41:


V bistvu kot razumem te teološki odgovori ne zadovoljujejo. Torej iščeš izven. Prav na zgornjo temo je zelo dobra: Karmična diagnostika, Marjan Ogorevc. Kjer čist praktično (tut za "ne/je/verne") pove kako deluje samoregulacija biopolja. Preber, če te zanima kej več.

Quote:


Duša je po moje kapljica iz oceana, zrno peska iz obale neskončnosti, iskra univerzuma, žarek svetega plamena, dediščina od božanske sile, ..., ki se utelesi v zarodek v šestem tednu nosečnosti, ker je tedaj dovolj železa v telesu, da ji omogoči ta prehod.

Če si še enkrat prebereš 56. in 62. reply, boš videl, da povzeto po tvojih besedah, v bistvu razumeš za kaj se gre... edino, se ne strinjaš. Let's leave it like that...

Povedal si tudi, da bereš krščanski forum in si tako ugotovil, kakšno je njihovo prevladujoče stališče, in da te pač teoretično zanima odnos teologije do zla v svetu. Torej te zanima teološki vidik. Ko praviš, da bi bilo karmično pojmovanje pravzaprav neprimeren odnos do žrtve ... Ne vem, kaj si ti v bistvu želiš, žrtve pomilovati ali kaj? Žrtev se mora sama (tudi s pomočjo, pa z inteligenco, pa s samoohranitvenim nagonom)  skobacat ven. Pomilovanje ni zdravo čustvo. O ti bogi, bogi. Žrtev lahko po zakonih zemlje najde zadostitev kasneje, da se pač maščuje npr., kot dokaz temu, da vseeno smo duhovna bitja pa je to, da se ravnamo po zakonih neba, t.j., da odpuščamo.   Ker to vpliva nazaj na tisto karmo oz. samoregulacijo biopolja. Preberi, makes sense.   Lp mucku.

gape wrote on 06.05.2004 at 22:49:22:


se je žrtvoval...bil žrtev ?

Torej je njegov oče (bog) to pričakoval od njega ?

Robi.

Andrej Grabar v svoji knjigi Duh resnice uporabi izraz PRISILNA DARITEV, ki se mi zdi nekako bolj primeren od izraza žrtev.

Evo, naslovi poglavij iz omenjene knjige:
"DUH RESNICE"


 
ZAČETEK IN KONEC STVARSTVA JE V NAS SAMIH
 

NAŠ STRAH RASTE Z VELIKOSTJO NAŠIH PODOB


SKRIVNOST MIRU JE V NAŠEM DAROVANJU

 
ZAČETEK SE NAJLEPŠE VIDI S KONCA
 

TISTI, KI POSTAJAJO ODMEV ŽIVLJENJA, SE DVIGAJO KOT PTICE V NEBO


ČLOVEK JE ČLOVEKU GOVORICA ŽIVLJENJA

 
ČLOVEK JE POSLEDNJA OBLIKA KOMUNIKACIJE


PRED OGLEDALOM SE NE MOREMO SKRITI


V NAS JE ZAJETA VSA SLUČAJNOST ŽIVLJENJA

 
KDOR ZMORE PRIZNATI SVOJO NEMOČ IMA VELIKO MOČ


DUHOVNOST JE V NAJTESNEJŠI POVEZAVI Z INTIMNOSTJO
 

ŽIVLJENJE JE VETER, KI VEJE, JE VETER ROJSTVA, JE VETER SMRTI


NAJBOLJ SE BOJIMO SOOČENJA S SVOJO DEJANSKOSTJO

 
VSE, KAR NI V RAVNOTEŽJU NOSI V SEBI PRAZNINO


NI POMEMBNO, KOLIKO SE MOTIMO, TEMVEČ KOLIKO ZMOTE SI DOVOLIMO


LJUBEZEN JE PROSTOVOLJNA DARITEV

 
GLOBJE SE SPUSTIMO V OSEBNI ODNOS, BOLJ ODMIRAMO

 
ŽIVIMO ODGOVOR, IŠČEMO VPRAŠANJE

 
ZATAJENO PRIZNANJE JE BEG OD SAMEGA SEBE

 
V RAZVEZO SE STOPA SKOZI ODMIRANJE

 
S SANJARJENJEM PRIKRIVAMO ZGOLJ SVOJO NEMOČ

 
DUŠA TRPI, KADAR JE DUH V ČLOVEKU OMEJEN

 
PRISOTNOST SAMA NE POTREBUJE IMENA

 
NAJMOČNEJŠA POTREBA PRI ČLOVEKU JE BITI LJUBLJEN

 
VSAKA OBLIKA VLADANJA JE V OSNOVI OBRAMBA

 
DOKONČEN PRISTANEK NA VSE JE EDINA POT V ŽIVLJENJE


DOPUŠČANJE NAKLJUČIJ POMENI SVOBODO

 
SKRIVNOST ČASOVNE KROGLE ZNOTRAJ NAS JE BREZČASJE

Quote:



kaj jest vem ... žrtvoval je mal slab izraz v tem primeru ... predal ... to ja ... naredu kar je blo za narest ... to ja ... šu skoz izkušnjo katero mu je namera zgradila ...

da bi oče to pričakoval od njega jest ne vem ... ampak pomoje je pač jezus to tko znameravu, no ja ... ni glih vedu kako bo na konc, vedu je samo da treba bogu dat slavo ... kako ... to glih ne ... sej je prej vse sorte počel ... ampak za SLAVO je blo pa treba neki extra ...

Quote:


Mislim, da ga je oče Bog takšnega ustvaril, ker je prav takšnega potreboval (torej boljšega od sebe oz. samo dobrega), da bi skozi njega presegel lastno nepopolnost.

Na Jezusa ne morem gledati kot na svobodnega individuma s svobodno voljo in odločitvami, pač  pa kot na Božjega sina, čigar usoda in življenje je determinirana z Božjo voljo.

Lilith wrote on 07.05.2004 at 11:16:15:


V čem se pa potem razlikuje od tebe?