Gru Gru wrote on 02.04.2004 at 10:51:41:

med vrsticamo povedano : "ne! motis se, tisto kar jaz pravim je (univerzalno) res."

Quote:

tuki pravs, da se isces (univerzalno) pot, ceprav si svojo trenutno zgoraj med vrsticami ze kr dost samozavestno uporabu kot univerzalno... in to na tak nacin, da izkljucujes pot drugih (kot da smo vsi eno v vseh pogledih).
 
Quote:

iskreno se vprasaj zakaj se ravno "ob take" (vedno znova in znova) rad zataknes?

Hari bol.

exorcist wrote on 02.04.2004 at 10:54:21:

kako veš da ne? in kje vidiš indoktrinacijo?

Quote:

ti drugim bereš misli, da veš kaj jih zanima?
jaz nobenga ne prepričujem, povedala sem sam svojo izkušnjo. ne iz teorije, exorcist, temveč iz prakse.

Goura Hari bol.

kdaj boš pa na vprašanja odgovoril?
tud v ponedeljek?

Goura Hari bol.

Quote:


ej, dober post si napisala, imaš point.  

Quote:


Ja full dobr si sestavla tole (sam je tle moje "ful dobr" tebi, ravno protislovno temu kar ti pišeš).


Spodbuda je vedno dobrodošla, tle se jest ne strinjam s tem, da Dominko tega ne rabi, to rabi vsak. Glede na to kje vse je iskal pomoč (še en drug forum), in dobil precej podobne spodbudne odgovore - točno on sam potrjuje da več mnenj, spodbud, le pomaga pri tem, ker je naredu spremembo - se odselu od doma, vendar problema še ni čist dokončno razrešu, je pa STOPU NA POT, kar je že velikoooooooo.

Dejstvo je da je ugotovil, da mora nujno spremenit način življenja in se podal v iskanje, v pomoč, v spodbude... in kaj v končni fazi pravi tvoj zadnji stavek Little:

Quote:


točno to. , mi smo mu tu le neznanci, brez-obrazni svetovalci, sogovorniki, ki pa smo v končni fazi neka potreba, opora, paleta mnenj, soljudje, prijatelji, --- za kaj nas vzame je njegova odločitev... (itak vsak sam nosi svoj križ)

Na tej poti kateri smo, smo vsekakor sami ob rojstvu in smrti, v veliki meri, a vendar sami zase ne koristimo čisto nikomur ali pač. To niti tukaj ni pomembno.

Vsekakor še enkrat dobr post.


--------- bemu ------------------
tle spodaj je bil še en post, pa so ga zbrisali.... juhuuuu......

Živjo. Ja, velliko sem delal na sebi, da bi premagal to mojo tesnobo, ki me tako muči. Pa saj je včasih vse uredu in že mislim, da sploh ni več prisotna tesnoba, potem pa kar pride naenkrat in vse uniči, vse moje načrte za tisti dan, , ne morem nič, takrat grem najraje v posteljo in poslušam kakšno pomirjujočo glasbo ... Takrat je tak čuden občutek, občutek nemoči, strahu, utesnjenosti ...., da so vsi proti meni, da me nima nhče rad in podobno .......
Če se borim proti njej in ji ne podlžem in sem močan in grem naprej kljub njeni veliki premoči JE VSE O. K. - samo to je tako težko delati, jo premagovati, iti čez njo, včasih mi to uspeva, vendar  porabim toliko dtruda in moči za tako premagovanje, morda bo sčasoma  to lažje, kaj pa vem.. Včasih sploh ne vem zakaj se mi to dogaja , saj kakšnih groznih dogodkov v preteklosti nisem imel, razen tega , da so  me starši   bolj zadrževali doma, in preprečili pohajkovanja  zunaj,  dolgo nisem hodil ven  na žurke,  šele potem v s proti koncu srednje šolele sem bil na tovrstnih zabavah malo bolj sproščemn ,  nesamozavesten sem bil, zdaj dobivam malo več samoozavsti.
Veliko se ukvarjam z osebno rastjo , obiskujem delavcnice, sodeljujem v otroških delavnicah, rolam, fitnes, druženje, branje , ustvarjanje iz gline, barvanje, sprejemanje sebe takšnega kot sem, in ne ustvarjanje nekih namišljenih iluzij  (to zadnje je malce težje ......)
Edino, kar me še malo bega in skrbi, je moja želja po ljubezni , po izkazovanju ljubezni nekomu in  po  sprejemnaju le te. Pa saj razumem ko mi pravite ali pravijo, da moram biti najprej s sabo zadovoljen potem bo ljubezen sam prišla - ne vem no ampak zgleda , da je želja tako močna , da ne morem čakati, ali pa mogoče še nisem vse s sabo r azčistil - enostavno ne vem - je pa res , da včasih ali pogosto (še vedno ) nisem čisto sproščen in ne deljuem navzven sproščeno, spontano, to pa verjetno zaradi mojih pogostih tesnobnih občutkov, napadov. Pa še nekaj, mislim da sem začel čutiti veliko potrebo bo seksu , verjetno ste prebrali v mojem prvem sporočilu, da kakšnih velikih izkušenj nimam v spolnosti.
V novem stanovanju se še navajam, zdaj ob tej spremembi je spet prisotna tesnoba in veliko jo je , ampak grem preko nje, samo včasih me ona premaga,

Tako, se bom še kaj oglasil, ker mi vaša mnenja, odgovori veliko pomagajo ne glede na to, kakši so (dobri ali slabii) , vi samo pišite. Včasih se čudim, kako sem sploh mogel iti čez vse to. Hočem pa reči, da imam še vedno občutek tesnobe, pa kako mi bo šlo naprej, pa kaj če se mi kaj naredi, pa strahovi, pa panika in podobno , to ne vem kako bom rešil - upam pa in verjamem , da bom nekoč normalno zaživel......


DOMINKO

Vse lepo vam želim,

Lep dan tudi tebi, Dominko

Če ti je terapevt predpisal antidepresive, se le pogovori z njim o prenehanju jemanja....tudi o ostalih stvareh.