Quote:


Mislim, da naj ta debata ne bi bila namenjena tekmovanju, kdo boljše pozna določeno področje in kdo je bliže Bogu.

Dejstvo je, da imamo različen odnos do vprašanja dobrega in zla. Zanimivo je, kako nas ta tema razdvaja. Ravno zato me zanima sporočilnost dveh različnih poročil o stvarjenju v Svetem pismu.

Moralni relativizem, skozi katerega lahko vsako dejanje vidiš kot dejanje ljubezni, pa vseeno vidim kot precejšen problem.  Ljubezen ne prinaša destrukcije.  Problem preživetja še zdaleč ni razlog, da naš sistem funkcionira tako kot funkcionira. Ob upoštevanju nekih osnovnih moralnih principov do teh problemov nikoli ne bi prišlo. Destrukcijo povzroča boj za prestiž, moč, oblast in kontrolo nad drugimi. Hitlerjeva Nemčija kot tudi druge diktature se seveda niso razvile zaradi sanj o lepšem življenju neke skupnosti in zaradi "ljubezni" do naroda. Toliko je vendar treba razumeti osnove ideologij in ozadje boja za  premoč.

Upala sem, da se bo ta tema usmerila v nekatera vprašanja iz Svetega pisma, glede na to, kam je zablodila ta debata, pa si sploh ne vem, če je še smiselno.

Bat in Poet, tu se marsikdo z marsikom ne strinja, ampak to, kar očitata Boštjanu, počneta tudi sama. Se mi zdi, da ima vse svoje meje.

Enkrat, že dolgo časa nazaj, še preden je zgodovina sploh obstajala se mi zdi da je bilo to, ko sem bil samo en mlad bikec, me je silno zaposlovala dilema okrog Boga. No, to a ne, da je Bog vse, ampak, mislm, res čisto vse in da je Bog brezpogojna ljubezen in da je petje Njegovega imena res prava pot do njega in da obstaja zlo. In kdo sem pol jst. Mislm, štala a ne. Če je Bog vse in če je ljubezen, kaj je potem zlo in a sploh je in kam potem spadam še jst?

Tko, ves razdvojen, sem se obrnil po pomoč h Konfuziju, mojemu prijatelju, ki me je pozorno in pazljivo poslušal, čeprav sem ga imel na sumu, da je zaspal vmes. On je sicer zanikal in dejal, da le tako na glas diha, ni mi pa hotel razložiti, od kod potem žaganje v mojih očeh. Aja, sem mal zašel iz teme.

No, ko se je prav po mačje pretegnil, mi je dal tak odgovor:

"Moj bk, predstavljaj si, da je Bog-vse kt, eee, kt, mislm, kt Zemlja, kt mati Narava a ne /sem bil še tolk mlad, da se mu ni vredno zdel dodajat še lune, pa sonca pa vsega vesolja/. Predstavljaj si, da je Bog-ljubezen to, da ti Zemlja ponuja krompir, repo, korenje, fižol in če boš to jedel, boš neskončno srečen, ker boš lep pa debu, mislm, ker boš rdeč nasmejan debelinko z mastnimi lički, kar si si vedno želel. Predstavljaj si, da je Bog-zlo zelena mušnica. Lepa in vsekakor del Narave, ampak zate pogubna, če bi jo jedel".

"Aha, a tko pol", ga nisem razumel povsem. "Kaj pa je s petjem?"

"Ja ti kr prepevaj, samo, ne pozabi jest krompir, repo, korenje in fižol".

In zdej sem neskončno srečen, ker sem lep pa debu, mislm, en bk, kar sem si vedno želel.

Aja, ni mi razložil, kam pol spadam jst, ker tolk sem pa že vedel, da sem tle, na Zemlji, ne nekje izven, mislm, če je Zemlja Bog-vse.

butl    

In, Zemljo gledam ves čas; drevesa, dež, krompir, ženo, otroke, mačka, jekleno siv odtenek živčne modre barve, samo malo bolj v levo, zeleno mušnico, zaupanje...mislm...pa tko. Ves čas.

Quote:


Moja prva izjava je le moja opazka. Vsakdo, ki ga zgodovina vsaj malo zanima, da od nje izvzema dogodke kot dokaze za njegovo prepričanje, bi lahko vedel vsaj bistvene razloge za Hitlerjevo ravnanje. Ne, ni bilo prav, kar je storil - toda če bi njegovo ravnanje resnično želeli razumeti, bi poskusili ugotoviti razloge. VSE, vse deluje v zaporedju dejanja in njegove posledice. Torej bi lahko kopron vedel, da Hitler NI ravnal iz ljubezni do iztrebljanja. Pač se mu je zdelo nujno potrebno, da odstrani "tujke" iz svoje države. Torej ga je vodila ljubezen do naroda, države, po drugi strani pa tudi strah pred izgubo narodnostne pripadnosti, čistosti rase, itd. Ponavljam: nihče ni že od začetka užival v pobojih, ampak vsem so se zdeli nujni za izvršitev oz. izpolnitev nečesa večjega.

To, da sem bližje Bogu, je le nekaj, o čemer se sprašujem tudi sama. Ni trditev, občutek pa mi pač pravi, da je ta "pot" prava. Kopron je v svojo pot trdno prepričan, še več, ima nas za nevedne (kamor se prišteva tudi sam ) njegove razlage na temo: Katera pot je prava??? Tvoje lastno razsvetljenje je brez pomena, če se ti niti ne ljubi pomagati drugim, da ga dosežejo. Torej, mi "bebci" (kot bi rekel kopron), iščemo dalje in enkrat potem že najdemo.
In jaz govorim samo tisto, za kar mislim, da je prav. Nikogar v nič ne silim, vendar pa jasno izražam, kaj je po mojem prav in narobe. In Poet prav tako, I guess.

Jo, vse ima svoje meje. S tem se pa še kako strinjam. V bistvu pa ne verjamem, da sem jih s svojimi posti prestopila. Pardon, če je tako izpadlo.

LP*

Quote:


Razumela sem, kaj si hotela povedati glede Boga. Nisem zato tega citirala. Reagirala sem na stil komunikacije, ki se je razvil v zadnjih nekaj postih in je bil za moj okus malo preveč. Čisto razumem, da nekdo čuti odpor do tega, da se nekdo razglaša za vseznalca in da na to reagira. Vendar pa je označevanje nekoga za nacista (s strani Poeta) in obtoževanje nekoga, da ne pozna zgodovine, ker se ne strinja s tvojimi ideološkimi izhodišči, malo pretirano.

To, kar ti navajaš v zvezi s Hitlerjevo Nemčijo, ni povezano s poznavanjem/nepoznavanjem zgodovinskih dejstev (ta poznamo vsi), ampak je neka poljubna interpretacija tega, kaj so Hitler in njegovi pomočniki dejansko čutili in kakšna čustva naj bi jih vodila. Ljubezen do naroda je v večini primerov floskula, ki jo uporabljajo politiki za pridobitev moči. Verjetno ne boš trdila, da Judje, Romi, homoseksualci, ljudje z drugačnimi političnimi prepričanji, pripadniki raznih verskih sekt, invalidi in duševno bolni, niso bili del nemškega naroda ? Kateri nemški narod je Hitler pravzaprav ljubil?
Quote:
Je mogoče splošno znano zgodovinsko dejstvo, da se enakopravnost državljanov dosega z njihovim izključevanjem, z mučenji in masakri? Daj, pomisli, prosim, kaj pišeš  .

Sicer se mi niti ne zdi pomembno razpravljanje o tem, kaj in koga je Hitler ljubil ali ne, je pa prav med ljudmi, ki se ukvarjajo s t.i. duhovnostjo, pogosto iskanje ljubezni, tam, kjer je ni. Kar včasih privede tako daleč, da iščejo najbolj neverjetna ideološka opravičila za najhujše zločine.

Govoril sem o takšnem bogu in hudiču, katerega opisujejo določeni učitelji, duhovniki in odrešeniki. In takšno podobo si je potem ustvarila naša zavest. Bog pa je nekaj, kar zavest ne more najti. Zato sem napisal, da so vsi opisi boga le plod naše zavesti,, katera si ga lahko predstavlja kakršnegakoli. Bog je onkraj naše zavesti, da bi ga spoznali, moramo spoznati našo zavest.

Boštyxz wrote on 07.12.2007 at 00:10:39:



O Kopron

Ti, kako je tam zgoraj? A je kej dolgcajt mrbit?

Quote:


Se mi je zdelo, da boš vprašal.  Ne, nisem še mrtva  . Samo proučujem  . [/quote]

Aha.

In, kaj si do zdej ugotovila? A zelene mušnice so al so samo plod, česa že, človeške zavesti al nekej tacga?