Boštyxz wrote on 20.12.2007 at 00:09:21:Poet wrote on 19.12.2007 at 22:13:49:"Riba, ki se je izgubila v morju, je še vedno doma."
=
"Človek, ki se je izgubil v vesolju, je še vedno Doma".
=
"Bog, ki se je izgubil v vesolju, je še vedno Doma."
Prva dva sta smiselna

, za tretjega se mi pa zdi, da je precej "neresen"

.
Ker vem, da se Bog ne more nikdar izgubiti, ker se sam v sebi težko izgubi , bi te prosil, če se ti da , da bi to še malo bolj pojasnil

.
Kar vidiš povsod okrog sebe so atomi. To so atomi atomskega vesolja, ki vznikne iz praznine/absoluta.
Vsi atomi se gibljejo v eni smeri, smeri realnosti. To kar so trenutno tvoje misli so le atomi, ki se gibljejo v nasprotni smeri od narave resničnosti oz. vseh drugih atomov v kreaciji, in ker gredo proti toku se ustvarja trenje in to trenje ustvarja našo iluzorno individualno zavest, ki v resnici sploh ne more obstajati sama po sebi.
Ko pa bi se atomi tvojega uma, ki sedaj tečejo proti naravi resničnosti, poravnali s celotno eksistenco, tedaj bi spoznal, da si sam vsi atomi kar jih obstaja in si v sebi nedeljen. Ko um odpade, potem ni več razlike med tistim kar gledaš in med tistim, ki gleda.
Vse meditacijske tehnike in podobno so uperjene le k poravnavanju tvojih atomov, ki se sedaj gibljejo proti toku in ustvarjajo iluzijo lastne individualne zavesti, s celotno eksistenco. Kozmična zavest je, ko so vsi atomi atomskega vesolja poravnani z tokom realnosti.
Ne vem, če si že kdaj občutil tisto stanje, ko se um za nekaj trenutkov umakne - ni več tistega, ki misli in ni več ideje, da si ločen od tistega, kar gledaš.
Kopron, atomi v tvojem umu ti sedaj govorijo, da si individualna zavest natovorjena v 5-litrskem prostoru, ki mu pravimo telo. Zaradi trenja, ki ga ustvarjajo ti iluzorni atomi, misliš, da si 5-litrsko človeško bitje. A bolj kot se ti atomi poravnavajo s tokom realnosti, več prostora čutiš v sebi, in ko ni več tvojega uma, tudi ni več točke, od katere bi opazoval svet okoli sebe.
Torej kako je možno, da se Bog izgubi v svojem vesolju? Ne vem, zakaj sprašuješ mene, saj ti sam nisi tvoja lastna iluzorna individualna zavest. To vprašanje bi v resnici moral nasloviti nase.