Ce zelis biti kreativen, se moras od casa do casa tudi malo prepustit dolgcasu in po domace zabluzit. V nasponanem urniku za kreativnost in drugacne poglede navadno ni casa (razen morda minuto pod tusem).
Ni ga hujse reci, recimo za kaksne reklame, knjige ipd., kot je nasponan casovni rok. Saj lahko tudi v taksnem casovnem roku vcasih spravis skupaj kaj cisto spodobnega, drugic ti gre pa zraven na bruhanje. Po drugi strani, ce pa prevec zabluzis, nicesar ne dokoncas in ne uresnicis nobene svoje zelje. Tako da ves cas lovis ravnotezje med ciljno usmerjenim, planiranim delovanjem in brezciljnim tavanjem.
Podobno je ce zelis zjutraj ujeti vlak. Lahko malo se polezim in posanjam, ampak vlak mi bo v tem primeru najverjetneje usel. Ce pa v trenutku, ko zazvoni ura skocim iz postelje, zdivjam po stopnicah, padem, si razbijem nos, se le spravim skupaj, pa se potem v naglici se polijem s kavo, bo iz tega ciljno usmerjenega delovanja nastal enak rezultat, vlak bom zamudil.
Ves cas sem torej kot Odisej (prej Joycev kot Homerjev) pred nestetimi izbirami, kako ravnati v doloceni situaciji. Izbira moje akcije ali reakcije je navadno se najbolj odvisna od tega, kaj bi rad oz. nameravam iz vsega skupaj potegnilt.
Evo, pa sem uspel vse skupaj sestrikat, pa niti ne zgleda kaksna posebna duhovna modrost.
bp
Home
Pages: 
