Bardo_Thodol wrote on 05.02.2004 at 10:08:18:Ne vem, kako je sploh mogoče živeti, ne da bi bil potrošnik resursov, ki so na voljo. Začne se pa že pri zraku in nadaljuje pri hrani in pijači.
Potrošnja postane ideolgija, ko postane sama seb namen, ko služi prvenstveno svoji ohranitvi/šritvi/reprodukciji. Ko trošenje postane etično zaželjena kategorija in ko se tej kategoriji prilgodi celotna esteitika. Ko izdelki niso več tolk namenjeni uporabi kot potrošnji zarad potrošnje. Ko tud naravno okolje (zemlja, voda, zrak) niso prvenstveno namenjeneno uporabi ampak predvsem trošenju. Potrošniška idelogije prevalda, ko se dobrine ne trošijo skoz uporabo, ampak ko se trošijo zrad trošenja samega, torej tud če se dejansko ne uporabljajo.
Taka tipično potrošna dobrina postaja pojem zdravja. Zdravje samo po seb v bistvu ne obstaja več ampak se ga šele vzpostavlja v sorazmeju s potrošnjo zdravil in zdravilnih učinkovin v prehrambeni, farmacevtski, športno-reakreativni in kulturno/duhovni produkciji. Občutek zdravja ti daje le posedovanje domače lekarne farmacetksih in alternativnih zvarkov, kozemtičnih preparatov, trim orodjarne in množica cd-jev in tv-programov in drugega tehnološkega hard/softvera, pa če kaj od tega dejankso uporabljaš al pa ne. Važno je, da maš pri rok in da se zaloga skoz obnavlja, ker le na ta način je mogoče v zdarvo živet.
Quote:Tudi kulture, ki so kao bliže naravi, so potrošniki podobni nam v urbanih naseljih, saj nenehno nabirajo nekakšne sadeže ali pa iz rastlin pripravljajo strupe, v katere namakajo puščice za lov na živali itd. Iz rastlin in prsti si pripravljajo barvila, s katerimi se ob slovesnostih namažejo. Gradijo si koče in jih opremljajo s kožami živali in podobno. Dejansko prav velike razlike med njihovim in našim načinom potrošništva ni, razen da je pri nas logistika zaradi večjih količin bolj organizirana in razvejana.
Na področju zdravja se kaže, kako medicina in framacija dobivata religiozne dimenzije in na ta način izpodrivata nekdanjo vlogo religij v skrbi za telesno in duševno zdravje. Ne gre torej za umik ideologij, ampak za nadomeščanje enih, ki ne delujejo več, z drugimi oz. gre za njihovo transformacijo.
Quote:Ob vsem tem pa ne vidim, kateri sistem idej naj bi določal potrošništvo kot ideologijo?
Kdo so ideologi, ki so ideje, po katerih naj bi se potrošniki ravnali, zapisali?
Nosilcev potrošniške idelogije res ni težko najt. Potrošniško mentaliteto ustvarjajmo vsi, ki smo eksistenčno odvisnoi od tega, da se spravlja stvari v tek: ko zmanjka uporabnih sevdeda tud čist neuporabnih in na konc koncev tud materialno neobstoječih. V potrošnjo idej in duhovnih vsebin se je vljučujejoo z vso paro tud postmoderni newage zdravilci in ideologi.