arelena, ljubezen pomeni hkratno enost (zlitje) in različnost (ohranitev individiualnosti)

za ljubezen sta potrebna dva, ki prostovoljno in nesebično služita drug drugemu

sta hkrati enaka (eno v namenu, interesu) in različna (ohranitev lastna identitete)

na podoben način lahko mi postanemo eno z Njim, a hkrati ostajamo različni od Njega

mi nikoli ne postanemo On, ampak zmeraj ohranimo svoj individum....saj, kako bi tudi lahko mi postali On ?

mi smo večno en majhen delcek Absoluta in kot takšnii smo  smo zmeraj v podrejenem položaju, torej odvisni

Bog je Vrhovna Oseba (Absolut) in nam daje svobodno voljo sluzit Njemu v ljubezni ali služiti svojim lastnim (ego) interesom

če si ti lačna in jaz tebi prinesem pečeno kuro (ti pa si vegetarijanka in jaz tega ne vem) , ne bos kaj preveč zadovoljna, čeprav so bili moji nameni dobri in iskreni

na podoben način, mi z svojimi nepopolnimi čuitili in mindom lahko samo špekuliramo, kaj Njega zadovoljuje....zato moramo vzeti zavetje avtoritativnih svetih zapisov in oseb, ki so od Njega pooblaščeni in iz katerih lahko slišimo Njegovo sporočilo nam, pogojenim dušam

jasno je, da je Bog neomejen in kot takšen lahko obstaja tudi kot Oseba, ki čuti in razume

razlika med nami in Njim je torej v tem, da je On Vrhovna Oseba (Absolut) mi pa Njegov zanemarljivo majhen delček

vedet kaj mi nismo je nekaj, ni pa vse

ko/če vemo in tudi v praksi realiziramo da nismo materialno (grobo fizično ter subtilno) ugotovimo da smo čista zavest, ki večno obstaja....ampak kaj je ta čista zavest oz. duša ?  je to nekaj nečutnega, nerazumnega ?  naše materialno telo ima značilnosti (čeprav materialno pogojene) čutenja, misljenja in svobodne volje.....vsega tega je materialno telo sposobno  le ob prisotnosti duše in zaradi tega imamo mi tudi onkraj materialnosti svojo lastno identiteto, sposobnost cutenja in svobodne volje....torej ljubezni

ko/če boš torej zares odkrila kaj vse ti nisi, boš indirektno spoznala tudi kaj si

in seveda se strinjam, da je treba te "visokoleteče" besede tudi prakticirati, izkušati in na podlagi tega doživeti ali nedoziveti tistega kar si globoko v sebi želimo  




stojči, ljubljenje z partnerjem je oblika materialne ljubezni katere glavna značilnost je njena minljivost.....takšna ljubezen je za nas (večne individulane duše) v končni fazi vedno neizizpolnjujoča

kot že rečeno, meni čista logika nakazuje, da ker so moje zmožnosti zelo omejene in da sam z svojo cutno-umsko materialno pogojeno spekulacijo nisem sposoben poiskati prave poti do Resnice (večne ljubezni), moram poiskati nekoga (sveti zapisi, osebe), ki so "onkraj" taksnih spekulacij

da takšne Osebe oz. zapisi zares res obstajajo pa je tudi povsem logično, saj neomejen ne bi bil neomejen, če se nebi mogel narediti "vidnega" omejenemu

komu pa bomo zaupali, pa je odvisno od nas samih in našega trenutnega "okusa"

Jezus je bil,  
je  
in bo  
ta čista božanska ljubezen,  

ko se je ženska pokesala,
se je je usmilil in ji je odpustil njene grehe.

Tudi tvoje in moje Usmiljenje
lahko dela neverjetne čudeže,

vendar je do usmiljenja znotraj sebe
včasih tako zelo težko priti.

Brez usmiljenja enostavno ni čudežev
še posebej na nivoju zdravja,
vendar tudi še danes po čudežu ozdravljajo ljudje.

Zame je greh, če nekomu nekaj slabega naredim, recimo da ga obtožim nečesa,
česar vem da ni on storil,
ali če ga namerno recimo užalim
in mu s tem povzročim trpljenje,
ali o kom trdim nekaj slabega v kar nisem prepričan,
ali imam dvojna merila,
ena za sebe, druga za druge ljudi,

Predvsem pa se greh pokaže na slabi vesti tistega,
ki greši,
največji greh pa je greh proti Svetemu duhu, ki prebiva v tebi in meni in v vseh ljudeh.,

vendar ker je vsak človek zase svet,
tudi vsak drugače doživlja ta greh.

Tisti, ki so duhovno bolj razviti,
lahko mnogo bolj trpijo že za nek majhen greh,
kot recimo tisti manj razviti, ki storijo velik greh,
recimo kak uboj.

Zame je danes en velik greh prodaja drog otrokom
in orožja nevednim ljudem.

Drugače pa verjamem, da se grehi plačujejo poleg tekočih tudi še za nazaj,
tistih iz prejšnja življenj

in da jih bom plačeval v kolikor jih počnem,
tudi še v naslednjem življenju,
če seveda sploh kako življenje zame še bo.

In zakaj je nek greh za nekoga malenkostna stvar?
O tem Krišna lepo pove v Bhagavat Giti ko pravi, da sta dve vrsti ljudi:
eni, ki se z vsakim življenjem bolj  približujejo Bogu

in drugi, ki se z vsakim življenjem bolj od njega oddaljujejo,
njim namenoma dopušča delati vse večje grehe in zločine in se tako z vsakim življenjem bolj spreminjajo v zarod demonov,
ki bodo na koncu popolnoma uničeni.

nič ne obstaja , razen BOGA....individualnost , kot jo sedaj doživljamo je le iluzija

iluzija je vtis dvojnosti , ki ga doživljamo  na tem planetu.na en način je paradoksalno , ampak tako je.
mogoče bi si prebral kozmično doktrino od dion fortune, ker je na kratko težko povedati karkoli.

in treba je začeti pri tem kdo si in kaj je ta kdo...kaj si in potem dalje...

in dvomim tudi, da je dion fortune izven iluzije

kot sem ze rekel, vsak nekomu zaupa....jaz zaupam verodostojnim svetim zapisom (Vedski spisi) nekdo drug zaupa Svetemu pismu, ti zaupas dion fortune, nekdo pa Oshotu, nekdo Antony de Mell-u...itd.,...čas in nasa notranja izpolnjenost pa je tisto, kar na koncu razsodi  

ixtlan:
Quote:


saj prav to hočem povedat.....jaz sem se obrnil na Boga s tem ko Ga poslušam skozi razodete (neiluzorne, večnonematerialne oz. transcendentalne) spise in osebe in po svojih zmoznostih poskusam sledit Njegovim navodilom


ixtlan:
Quote:


Ja, Jezus je učil ljubezen do Boga, Buda je učil osvoboditev od materije

kaj pa ti ?  čigavo "zavetje" znanja jemljes ?

spoštujes in se ravnas po navodilih Jezusa oz. Bude, al ju tukaj samo omenjaš ?


ixtlan:
Quote:

mind wrote on 12.04.2004 at 13:17:20:


Spoštujem vse znanje, vzamem pa pač kar vzamem. Ne vem nimam pravila... niti nekih navodil po katerih bi se ravnal.

Jezus drgač ni učil ljubezni do Boga, ampak ljubezen do vseh na višji ravni kot smo jo mi žal zaenkrat sposobni dojeti. Imamo pa sedaj vsaj neko smernico.

Če bi trdil, da je Jezus učil ljubezen do Boga, potem bi se lahko vprašal: no, kje je zdaj njegov Bog, ko ga križajo? Lej kako ga je kaznoval za njegovo ljubezen do Njega! Itd. Veš, interpretacija je zelo pomembna. Četudi so spisi neoporečni jih lahko stokrat narobe interpretiraš. Spisi so pomembni ker ti dajo simboliko in besedni zaklad za izraz lastnega izkustva.

LP