titud
5 p
   
Offline

Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Poet wrote on 11.01.2012 at 11:53:45:Robi wrote on 11.01.2012 at 11:07:44:Titud Quote:Ne bi bil rad pesemističen, ampak vse skupaj se lahko konča očitno ne z borbo proti korupciji niti niti z ignoranco niti z izstopm, amak s samosesutjem. Samosesutje se meni prav tako zdi najbolj verjeten scenarij. Vsi ti "prasci", ki predstavljajo višek sebičnosti, so kot rakave celice, ki izčrpavajo ves družbeni sistem, da propade gospodarstvo, ki so kot gonilne celice za izmenjavo energije. Hkrati pa je vedno več ljudi nezadovoljnih in depresivnih, kar ustvarja željo, da se takšno stanje čimprej konča....Razna pričakovanja konca sveta so le odsev izgube volje do življenja..... Ne bi rad preveč hladnega tuša zlival samo ... Ljudje naj bi že v 19. stoletju (al pa še prej) na dolgo in široko prepevali o tem, kako so kapitalizmu šteti dnevi, kako ne more več naprej, itd. Skratka pomeni, da ta občutek "bližajočega se konca" ni nekaj kar bi bilo značilno samo za to dobo temveč za vse dobe pred tem. Ker ... je ego tako ali tako trenutni konstrukt in nima realne podlage, zaradi česar se mu stalno zdi, da se bo zdaj zdaj končal, kar ga pa seveda najbolj plaši od vsega. In zato tudi t.i. "prasci", pri katerih je ego še toliko bolj napihnjen in še bolj drži celoten organizem za talca kot pri drugih ljudeh, še toliko bolj občutijo to "eksistencialno stisko" kjer ego čuti, kot da se lahko vsak trenutek konča, in zato še toliko bolj poskušajo ta občutek negirati na edini način, ki ga poznajo - menijo da denar in oblast prinešata varnost, t.j. razrešitev eksistencialne tegobe ega, zato tudi toliko v svoji nevednosti stavijo na to. A edina popolna varnost bi bila smrt ega oz. občutka jaza, samo to je za veliko večino seveda povsem nepojmljivo, zato pa gremo naprej kot gremo naprej ... Poet, dobr si odpru dekonstrikcijo jaza, ki se nanaša sam nase, to je po bmz-ju, falsificiranega ega, ki je »sfejkani« simulaker prevzetih in prevzetnih (narcisisticnih) istovetnosti in ki je mejno psihotičen, razstavljen in ki ni v stiku z realnostjo. Vendar ostaja odprto vprašanje jaza tudi po tem, ko že izgubi oporo zgolj v samem sebi, vprašanje pristnega ega, za katerega jung uporablja izraz sebstvo (self ) in ga opisuje kot zlato pokopano pod plastmi blata (falsifikacij)... BMZ: Klinično govorjeno, ker je prededipalni ego kontingenten in prekaren, je tak subjekt kot to poudarja tudi Flöttmann, v bistveno tesnejšem stikus svojim nezavednim, bolje razlaga lastne sanje itd. Poleg tega je prededipalni ego slabo integriran, Eriksonov izraz, bliže lastni dezintegraciji, ki je sicer spremljevalka krize istovetnosti. Kadar se to zgodi, da se namrec tak prekarni ego razstavi, lahko pride do pravcate psihoticne epizode, do vdora arhaicno-nezavednega v zavedno. To vcasih terja hospitalizacijo. Laingovo anti-pshiatricno stališce, do se mora v taki situaciji subjekt spustiti v Maelstrom, to je, dopustiti popolno razsulo ega, je intuitivno-klinicno pravilno. Opisi kakega Alistaira Crowleya ali Richarda Rosea so opisi tega Maelstroma, to je, bolecega procesa dezintegracije, morda psihoticne epizode – pa post festum re-integracije ega v nekaj popolnoma novega.
|