Alojz in Sandib wrote on 11.01.2012 at 19:49:36:


najboljš je pa pr vsem tem to, da se folk jebe med sabo zarad nekih ideologij in ne vem česa, k je valda jasno, da mormo skp stopit mi sami in nardit kar je za narest.

Alojz in Sandib wrote on 11.01.2012 at 17:39:51:


Fizika obravna stvari kakršne nam posredujejejo čuti in ugotavlja razmerja/azkonitosti  med njimi, kakršne nam posreduje um npr. s pomočjo logike. Metafizika poskuša zapopast stvari take kot so (ontološko, v svoji bitnosti za-se) pri čemer je predmet njenega neposrednega zapopadanja ne samo zunanaji svet po-sebi, amapak tudi psiha sama (aristotel bi tej rekel duša, zato je metafizika po njem  neke vrste veda o duši). Zato metafizika ni neka logična dejavnost uma, prej intuitivna in slej ko prej dogmatična veda, saj združuje paradokse in nasprotja, ki jih s pomočje fizikalne logike ni mogoče zapopast v svoji bitnosti.      

Se mi zdi v prvi vrsti potrebno znebiti se ideje, da nekdo upravlja z našim življenjem. To da pač ljudem vlada politika še ne pomeni, da smo sami neke žrtve tega sistema. Saj dokler se vidimo v vlogi, da nam nekdo "tam zgoraj" vlada, mi sami smo pa nekje "tu spodaj", toliko časa ne moremo zaživeti sebi lastnega življenjskega smisla, ker se vedno vidimo v odnosu "do nečesa".

Zato je po meni potrebno se nehati toliko ukvarjati s tem ali nam nekdo vlada ali ne, ker je to tako ali tako sila omejujoče gledanje, in raje poglejmo stvar z drugega vidika: onkraj odnosa do "nekoga drugega" in raje iz perspektive osebne življenjske danosti, za katero v globini ugotovimo, da ni dana od nikogar in je absolutno rezultat onkraj civilizacijskega delovanja ...

Ker ... civilizacija se lahko še ne vem kako šopiri, da ima primat nad življenjem, samo ali ga ima res?    Morda pa politiki in drugi oblastniki samo igrajo svojo igro lastne pomebnosti pred eksistencialnim obličjem, pa v resnici to nima blage zveze z ničemer. In potem kdor se po lastni volji postavlja v ta odnos glede na njihovo igro neizogibno samega sebe postavi ven iz čistega eksistencialnega okvira v civilizacijsko paradigmo, kjer je pač samo nekdo "kateremu nekdo vlada" ...  

Odločitev je tako povsem prostovoljna, in tudi vse trpljenje in slaba volja, ki iz tega izhaja, je potemtakem tudi povsem prostovoljna. Si tisto kar verjameš da si. Oziroma si tudi vse tisto kar izhaja iz nekega odnosa v katerega si pozicioniral samega sebe. Če torej pozicioniram sebe v vlogo hlapca oz. vlogo nekoga, ki verjame, da mu nekdo odreja življenjske danosti, kdo mi je kriv? Absolutno nihče, ker sam sprejemam to vlogo, pa je vzrok lahko ne vem kakšna nevednost, prestrašenost ali preračunljivost, dejstvo še vseeno ostaja: samega sebe sem postavil v točno tak odnos, kot sem si ga želel izkušati. In ga zato tudi izkušam.

titud wrote on 12.01.2012 at 08:53:06:


Če dušo razumeš kot akumulirano brezčasno gensko (dedno)spominsko kodo ki jo v sebi nosi vsak med nami,potem Aristotela ni težko razumeti ko govori o nauku o duši. Aristotel je že razumel metafiziko oz jo je začel. Jaz govorim,da bomo svet dojeli ravno metafizično in realizirali to dušno vedenje v raz(um)u.

titud wrote on 12.01.2012 at 11:40:16:


Jaz v mutacijo ne verjamem.Verjamem pa v ciklčnost prebujenja duše(metafizično).MIslim da je rešitev v nas samih,ki jo bomo spoznali v sebi in nato začeli pravilno delovati-živeti.

Poet: Quote:

Če rečeš "prostovoljno", potem bi to pomenilo tudi, da si se rodil prostovoljno in izbral svoje starše...Vse prostovoljno...A to ni res, saj še ob rojstvu tebe, kot osebe, ni bilo. Ni bilo tebe, ki bi lahko kaj izbiral in se odločal.
Oseba, ki ima svobodno izbiro, postaneš šele takrat, ko so že postavljeni temelji tvojega jaz-a.
Zato se ne gre za to, da sprejemaš svojo vlogo, saj ti si ta vloga. Razlika je le v tem, kako jo doživljaš in razlagaš.

Kdo je kriv, če sebe doživljaš kot hlapca ?
V glavnem tisti, ki ti je postavil takšne temelje. To je starši in družba.
In je brezveze kriviti in iskati krivca, ampak najbolje, da sprejmeš odgovornost za svojo vlogo, kar je edini možen način, da kaj pri sebi spremeniš.

Poet: Quote:

Saj je vsaka oseba unikat. Zato so moji in tvoji starši prav tako različni in so naju učili vsak na svoj način. Kar je v veliki meri vplivalo na to, kdo bova midva.
Quote:

Če si ne izbereš prostovoljno svojih staršev in načina vzgoje, kako si potem lahko naenkrat prostovoljno izbereš, kam se boš umestil ?
Saj prvo pogojuje drugo.
Misliš, da si ljudje prostovoljno izberejo travme in trpljenje ?
Ne. ampak le delujejo na podlagi priučenih vzorcev. In dokler ne spremeniš vzorcev delovanja, si ujet v hlapčestvo ali trpljenje.
Quote:

Kaj pa drugega.....
Program, ki je v meni, ustvari osebo.
Sem tisto, kar mislim.
Quote:

Ja. Ker nima smisla iskati krivca...Kot pravim.
Dokler iščeš krivca, si ujet v iskanje in ostajaš hlapec.
Quote:

Igral jo boš, dokler je ne ozavestiš. Računalnik nima izbire in vedno igra svoj program ali vlogo.
Le zavest je tista, ki lahko vpliva na igranje tvoje vloge, ki so ti jo vcepili drugi.