Stane, vidm, da si se za širjenje  svoje vere pripravljen učit tud  neizrekljivga  

Kljub temu pa je   po moje  okrog delnic še  dost neizrečenga, kar  bi se moral še izrečt, preden se začne računat na moč neizrekljivga.

Pejva pol nazaj v izrejkljivo.

Ni mi čist jasn, a želiš ljudji o svojem  videnju demokracije samo obvestit a  je tvoj namen ljudi   prepričat, da ga sprejmejo. Ker različen namen zahteva tud različne metode. Sponatno  kroženje/razpravljanje o ideji  je eno, oblikovanje manifesta iz neke ideje  pa drugo. Jezik, v katerem je knjiga, iz katere je vzeta deklaracija,  napisana, mi deluje nekao avtoritarno/preroško (biblično), tko da kakšnega prosotora za razpravo ne odpira, saj je sama v seb zaključena (tud sam praviš, da je nisi pripravljen spreminjat oz. od nje odstopat). Pisana je nekem notranjem nareku, ki ga kot takega lahko samo sprejemeš ali zavrneš, zato mi deluje kot že kot  manifest, o katerem je v bistvu brez veze razpravljat in ki ga je možno samo sprejet al pa zavrnt oz.je možno  o njem rapravljat iz že v naprej izdelane pozicije. Takega načina razprave ne tem forumu nismo vajeni, zato tud nismo dobri aktivisti določenih idej, ki bi za realizicajo potrebovali kritično maso prepričanih. Zato po moje tud ne zlaavfa razprava o manifestu tle gor, po moje pa je že zlo velik napredek, da ga ni vsaj doslej   še nobenmu uspelo  argumuntirano pa prepričljivo sesut.  

Tko  da  ena filozofija 'kroga sonce' je, da ustvarjamo okolje, v katerem se dobre stvari same razrastejo, ne da bi blo okrog tega treba zganjat kašen posebno goreč aktivizem, ki ga v glavenm enačmom z s futranjem ega. Raj delujemo nekak taostično, skoz aktivno nedelovanje: če je nebo naklonjeno, bo že kaj ratal iz tega,  že zarad dobrega  namena... Kaj praviš, stane, a maš še potrpljenje za  kaj takega?
a maš potr

Kako že pravijo, potrpljenje je božja mast. Seveda se meni osebno nikamor ne mudi, tudi se popolnoma zavedam, da se vsaka taka stvar zgodi le ob pravem času in da to kar se mora zgoditi, se tudi zgodi.
Ugotavljaš pa popolnoma pravilno, da lahko Delnico države le sprejmeš ali pa ne, vmesne variante ni, ker je obstoječa demokracija ta vmesna varianta.
Moraš pa priznati, da smo naredili korak nazaj ne naprej od samoupravljanja, kateremu je bila podlaga na delnice še nerazdeljena skupna družbena lastnina.
Če si upa kdo trditi, da je upravljanje današnjih podjetij boljše od prejšnjih, je blefer. Današnji nadzorni sveti pobirajo le ogromno denarja za razliko od prejšnjih delavskih svetov, ki so bili brezplačni. Tako, da problem nikoli in nikjer ni bil v upravljanju podjetij, ampak v upravljanju države in zato se je v resnici sesula socialistična varianta.
Ampak k sesutju drvi tudi kapitalistična, ker ne ena ne druga ne temeljita na skupnem interesu vseh ljudi.
Morda se bo delnica države celo lažje prijela v Evropi, kjer je zavest civilne družbe mnogo bolj razvita kot pri nas in s tem namenom sem tudi objavil internetno varianto. Celo knjigo Resnica soli, katere nadaljevanje sem poslal za objavo tudi na Pozitivke in ki jo ti že poznaš iz moje strani, sedaj prevajam v angleščino in druge jezike, tako da bo informacija dostopna vsem.
In s tem bo moja vloga več ali manj dokončana. Če se bo našel še kak pameten založnik, pa lahko v pravem trenutku postane tudi bestseler, saj je namenjena prav vsakemu prebivalcu tega planeta. Zdrav in bogat hoče biti vsak, Resnica soli pa je le recept, kako bi to bilo možno.
Lepo pa bi bilo, če bi bila Slovenija prva, da se nam ne bi bilo potrebno izmišljevati vse sorte za promocijo in razpoznavnost svoje države.
Tako, da za začetek je tudi to, kar delamo sedaj na Pozitivkah in forumu, boljše kot nič. Nekateri pa vendarle berejo, kaj misliš?

Aryan, če misliš na različne religije, imaš morda prav. Ne razumem pa, kako boš v ekonomiji z ljubeznijo dosegel, da bo podjetje delalo z dobičkom, ki ne bo rezultat prevelikega izkoriščanja dela ljudi. Če se omejiva le na ekonomijo, kajti država ni v ekonomskem smislu nič drugega kot podjetje.

Quote:


S stališča države/oblasti  nekaj miljard sit skoz dodatne davčne oljašave res ravno tako  ostane folku in ne gre v proračun, s stališča  posameznika pa te davčne  olajšave posameznik ne občut kot solastništvo države. Ma posameznik občutek, da mu je država (oz. njena oblast) nekaj dala in ne, da mu to kot solastniku dejansko pripada in mu oblast tega  nima niti pravice vzet.  

Po moje tud ne ne gre  za večjo pravičnost divedend od davčnih olajšav, saj  jo je po moje težko dokazat (saj so  davčne olajšave socialno šibkikim že zdej maksimalne al pa ti  davka od dohodka sploh ne plačujejo, dividenda pa bi bla zato za bogate v bistvu ekstra bonus), zato bi blo socialno izravnano vlogo   diveidende tud brez veze  izpostvljat nasprot nedvomno socialni funkciji  olajšav pri davku na dohodek.  

Samo lastništvo države je tud po moje bolj kot ne fikcija,  ampak če bi delovala na folk stimulativno v smislu, da bi bil bolj pozoren na to,  a se državno in privatno premoženje dejansko opaljata al pa ne (in če se, da folk pol te presežke po lastni presoji troši za tist, kar mu država v bistvu ne bi bla več  dolžna nudit), pol bi se po moje splačal poskusit. Samo je jeba okrog poskušanja v praksi ista kot z vemi praksami pa tehnikami tle gor: ne delujejo, če jih ne prakticiraš, če pa jih, pa ni nobenga jamstva, da bodo kljub delovanju prinesle pričakovane rezultate. Praviloma akterja  prakticiranje transormira v čist nekaj tretjega, s tem se je pogosto težko al pa clo nemogoče soočit pa sprijaznit.
Zato, stane, tud če (nam) državo uspe po tvojmu predlogu olastninit, (pozitivnih) rezultatov tega lastninjenja po moje ne bo možno ocenit. Tazadno kar je,  je to, da bi od folka smel pričakovat kašno hvaležnost al pa zase kakšno nagrado, kvečjemo nasprotno: razočaranje in grajo, v najboljšem primeru pa idiferentnost.

Jest ne, niti ne vem, kdo bi to lahko bil. Iga bo vedu, po moje.

Quote:


Praviš, da so razprave o titularju podjetja država nesmiselne, a takrat ko smo pa rasturli v imenu titularstva nad podjetji državo, pa nisi imel pomislekov?
Pa o čem, ljudje božji, govorite. Markovičev zakon o titularstvu nad podjetji je povzročil vojno, ne pa vere, narodi ali ne vem kdo še.
Pa tudi ta ja je čisto v birokratskem stilu, da je boljša davčna olajšava, kot pa lastniška dividenda. Pa kaj ne vidiš, da se s tem vzdržuje samo poniževalna oblika, ko ti nekaj najprej vzamem, potem ti pa na tvojo prošnjo tvoje podarim. Da ja dotolčeš človeka v njegovem osnovnem dostojanstvu.
Stvarno bom začel verjet Aryanu, da je najbolje o ljubezni govoriti, ker če nekoga ljubim, mu vsako glupost odpustim.

stane wrote on 09.01.2004 at 15:55:55:

Mhm. No pa mi razlozi vse razlike in prednosti. Razen tega, da se da sestrikat ponizevalno birokratsko proceduro, kar se da itak prakticno vedno, ko gre za skupne (drzavne) kotle, jih jest ne vidim.