titud wrote on 16.12.2003 at 07:56:36:Tko da če maš človeka iskreno rad, to avtomatsko vključuje tud potencialno in dejansko agresivnost. Če greš v pozitivnih čiustvih do konca je hrbtna plat tega čustva v tem, da si sposoben it tud v negativnih. In obratno, če se bojiš svojih negativnih čustev, nikol ne boš upal it do konca v pozitivnih.
tole se men sicer tolažilno bere, ampak čeprav ne znam razložit, zakaj, se s tem ne strinjam
z dejansko agresivnostjo
sem sposobna it do konca, ni mi pa treba. Nekdo prav zgoraj, da otroka oočiš s smrtjo, pa ga za to še ne ubiješ. To je pravzaprav to. Gre za to, da naj tisto kopico energije usmerim konstruktivnejše, kreativnejše. Ker kot je Iga reku, da gre za down situacijo - zame je down situacija manko energije, če bi bla down, je ne bi mogla udarit mene pa očitno kr razganja. In kadar mamo ful energije, moramo z njo delat nekaj kreativnega, dobrega, ne pa da jo šparamo do enga neprimernega trenutka.. Zanimivo, se pa to spet navezuje na tisto, kar sem v prvem postu pisala, da sem bila slabe volje zato, ker nečesa nisem naredila, dokončala... torej, ker nisem kreativne energije primeno aplicirala. Dobr, to je globlje dojemanje ene Oshove karte na primeru. K grem zdej pogledat, kako ji je naslov
Energy: The man with a garland of finger
ja prou energija ji je naslov, govori o tipčku, ki je namoril 999 folka in vsakemu vzel prst in si nardu ogrlico iz tehprstov, da se ne bi slučajno zmotu pri štetju in en človk mu še manjka, da dokonča svojo nalogo, ki si jo je zadal: ubit 1000 folka
zadnji pride zavedno Buda, ki ubije tega človeka - ubije njegov ego, ko mu kot predsmrtno željo reče, naj mu odreže vejo, z drevesa in tipček jo res in Buda reče: zdej jo pa še nazaj dej in tipček ga debelo gleda in buda reče, če ne moreš dat življenja, ga tud jemat nimaš kej
in razlaga karte je nekej v zvezi s tem, da je treba energijo usmerit v kej kreativnega, kot petje, igranje inštrumenta oz. karkoli, v čemer si lahko popolnoma izgubljen...
Quote:Zato bi si upal rečt, da v partnerskih odnosih in družinskih odnosih ni napredka v ljubzeni, če se nis v bistvu kadarkoli sposobn sočit z dejstvom, da se lahko tud na smrt skregaš oziroma nimaš pred očmi realne opcije, da so je hrbtna plat strastne ljubezni groba agresija. Prej ko vsi v udeleženi v odnos to pomagajo drug drugemu ozavestit, manj verjetno je, da jih bo agresivnost zasvojila in uničla.
tole, kar ljudj sicer radi dajejo v partnerski odnos, pravzaprav najbolj v osnovi paše v odnos s samim seboj, gre pa za to, da se moraš bit pripravljen soočit s svojo lastno temno stranjo, jo poimenovat (poimenuj svoje strahove), in ko veš, kaj je, narediti z njo tisto, kar te je volja.
Bogu hvala.
Quote:Ga s tem vzgajaš v strastnega človeka, ne pa v pridno bubico, ki ga prvo soočenje z agresivnostjo potem bolj facinira kot tisoče sladkobnih besed in poljubčkov.
se sprašujem, kaj mene bolj fascinira in sm romantik in bojevnik (pa ne govorim o bojevnikuporniku). Če gledam po filmih, mam najrajš take, kjer je notr oboje. a la matrix, sleeping dragon crouching tiger. tako bojevanje mene fascinira in pomojem tako bojevanje nima glih veze z vzgojnimi klofami mojih staršev, al pa temi mojimi, ker so čist v kontra spiritu zadane.
Quote:jih vznemirja samo prepovedano od droge do nasilja in kriminala,
je pa res tole, da nikol nism bla za droge, ampak mislim, da je blo to od tega, ker sem tolk vedla, da totalno nism hotla imet pljučnega raka, razčrtih jeter, al pa bit čist uboga do OD-a. Pa moji starši pijejo alkohol in kavo npr, jest pa ne, tko da to spet ni v dednosti in predvsem: pomojem spet nima glih veze s tepežem, sej so mi oni ponudl to oboje za probat. ???
a sm že čist s teme