Eeem

Da kraja energije obstaja in njeno kanaliziranje tudi...vem...definitivno...preizkušeno.

Zadnjič enkrat ali pa predzadnjič, sem kot izkušen štromar brskal po sosedovi  pokvarjeni vtičnici, ko sem kar iznenada začutil, kako od nekod zajemam silno energijo in to v količinah, skorajda preobilnih zame. Razsvetljenje, sem pomislil čisto prvi hip. Blaženost spoznanja se je odražala tudi na zunaj, v obračanju oči proti svoji notranjosti /pa pravijo, da se ne da pogledati vase/, v dokaj glasnem izražanju v, dotedaj in kasneje, neznanem jeziku in v plesnem vložku teka čez ovire na mestu. Nad prizorom ganjen /mislim da do solz/ sosed, se mi je čisto drugi hip s stiskom roke želel zahvaliti za milost, pri čemer je spoznanje doletelo tudi njega, a za kratek čas le, ker so bili njegovi plesni gibi bolj izrazni od mojih, pa mu je nekako uspelo prekiniti mojo...pravzaprav najino enost...z energijo. Škoda, se nama je zazdelo čisto tretji hip...kasneje ne več.
Ko sva, pretresena od silovitosti dogodka in malo od plesa tudi, obsedela na tleh, me je sosed vprašal, če sem se kje učil kanalizirati energijo na druge ljudi, ker da to briljantno obvladam. Da ne, sem mu odvrnil, pa mi ni verjel ravno.

Sedaj čakam še račun za krajo energije...vtičnici.

en bk
8)

sam da se te tuje energije ne zaletavajo vate, moraš biti že na enem takem "nivoju", da preprosto samo SI, druge energije pa "letijo" mimo tebe brez da bi se te dotaknile.
Recimo, jst sm zvečer par ur tle pred računalnikom, starši pa stalno meljejo v glavi "stalno je pred računalnikom, stalno je pred računalnikom" in jst to čutim, ponavadi me tud moti. Če bi bil indiferenten do tega, bi čutu,sam se me ne bi dotaknilo...no sej pol lahk nardiš tudi tako da kar pride do tebe odbiješ nazaj ipd. Se šele učim to, je tud odvisno od dneva, razpoloženja,...

Pr kraji energije je pa itak tako da morata biti obe strani za, čeprav če je nekdo bolj močan, bo drugemu lažje ukradu energijo (to je pol že čarovništvo:))

en_bk wrote on 23.09.2004 at 13:51:24:


Če boš plačal račun, potem ne gre za krajo.  

meni eden velikokrat ko ga srečam reče, da najhujši so vaški čarovniki, ker ko recimo vidijo koga plezat po lestvi rečejo "glej ga, spet po padel"..in pol res pade  

Quote:


Ne vem, ali se samo tako intenzivno ukvarjaš s počutjem ali pa je morda razlika pred pogovorom in po pogovoru res tako očitna.
Morda imata trenutno pretežke debate in če imata pred pogovorom dokaj dovolj energije, raje počnita kaj zabavnega in se spomnita delat kako malo neumnost, ki si je že lep čas nista privoščila.
Včasih je treba preprosto odklopit vsakdanje probleme, ker je posoda prepolna in se v danem trenutku ne da veliko rešit.

Tudi pri meni pride obdobje, ko imam manj energije in problem je v tem, da se energija potem še bolj razprši za nepomembne in neproduktivne zadeve, kot so npr: pregovarjanja, zakaj nam nič negre in kaj morda drugi niso storili oziroma kako so nam v danem (preteklem) trenutku, ko smo nekaj energije še imeli, morda stvar otežili. V glavnem samo pogrevanje starih bolečin, ki je popolnoma neproduktivno in se tega človek loti, ker ne najde prave strategije morda. Včasih se je treba po eni strani kar mal brcniti v tazadnjo, sipriznato, da je treba začeti znova in porabljati energijo za nekaj kar je produktivno: šola, delo, skratka načrti, ki smo si jih zadali...in vsakega manjšega uspeha se je treba veseliti in energija se dvojno povrne.
Res je včasih težko priznati sami sebi, da smo mal ven padli, kar pa je človeško in je znova treba delat manjše načrte iz danes na jutri.

In kritizeranje samega sebe ali drugih ne pomaga. Je treba zajeti kanček norosti in če je v interesu obeh in se oba problema zavedata, vama bo uspelo
očitno sta se oba energetsko mal izčrpala in tudi eden sam ne more nabirati vselej energije za dva .

Mankajoči košček sreče mora ugotovit, da se lahko kotali sam, ane Arelena (to knjigo je ona namreč omenila kot dobro v neki drugi rubriki).

Moj najdražji men včasih prjav: "dej stisni se k meni, da mal tvoje energije vsrkam vase"...
pa se samo nasmejim in se hkrati zavedam, da ko bo šolsko leto oziroma študijsko spet tu, si bova morala oba fino naberat energijo sama, da bova skalapala . On trenutno res veliko dela, zato ga tudi tozadevno razumem .
Aja, pa letos začnem z jogoin se že ful veselim in sama tud upam, da bom tok okrepila svoj imunski sistem (zadnje leto sem velikokrat zbolela) in si nabrala energije, da se bodo zopet izrazle želje in moje ambicije . Tudi strahu tozadevno se moram znebiti in zaupati v svoje fizične sposobnosti.

Torej je tale energija kar problem večih, če te to morda malce potolaži
Vsem verjamem se kdaj lahko zgodi, da ostanejo brez


Majch

ana wrote on 24.09.2004 at 13:23:25:


Ana . Pri takšnih primerih se vedno vprašam: a imamo kakšen dokaz, da nekdo pade zato, ker smo tako predicirali? Kaj pa če le "vidimo" dogodek, ki se je namenil zgoditi? Koliko ga je smiselno preprečevati?

Quote:


Tega ne moreš vedet - glih to je bil moj point.

Jaz tole z mulčki vidim bolj kot vplivanje na mulčka, kot vplivanje na dogodek. Če mulčku  neprestano ponavljaš nekaj, mu to vcepiš v glavo, in njemu se bo pač to dogajalo.

To pravim iz lastnih izkušenj, ker sem morala vložiti veliko energije, da sem se takega vplivanja na mulčke odvadila.