Quote:



Saj ne iščem "kingdom of God without God... without service to God
Si me pa spomnil na pravo percepcijo, pogruntat, zakaj sem si to izbrala in kaj me to uči o sebi, moji energiji, mojem odnosu do vsega... v končni fazi tudi (oz samo) do boga.

Se nazaj držim, si ne upam, sem se ustrašla, mu (si) ne zaupam, sem jezna pa sem mu (si) zamerla in zdej mulo kuham...

Nope, sam nisem še zihr na koga kej leti, mogoče pa tud kr na oba...

Devi wrote on 10.12.2003 at 11:11:12:


Sej to raznovrstno preskušanje ni samo po seb po moje nč slabga. Če se kje v tem preskušanju zaciklaš, vsaj veš, da si se zacilkal in da obstaja jo načini, s katerimi se lahko iz te zaciklanosti ven potegneš. Če pa se zaciklaš  v preskušanje samo, pol tud glih zarad tega preskušanja veš, da si živ, da je lajf sam jamstvo, da  v njem ni  energetskega stanja, v katrem bi bil  brez energije. Kva češ več?    

aryan, koliko te teorije ti pride prav v praksi?

lepo

jst že delujem tako da je prav, ne boj se

Nivo energije je dostikrat odvisen od vase "uravnotezenosti" med stvarnim in duhovnim. Clovek, ki dela 8 ur in gre se nato malo "sportat" bo po sportu ocistil duhovno stran. Nakar se bo usedel in ocistil-spocil se telesno. Clovek, ki pa dela 8 ur in pride domov ter gre gledati TV si ne bo spocil duhovne strani in bo postal "obremenjen" nadlezen ipd.
Naprej pa si mislite sami

Vse slabo izvira iz kopičenja psihološkega časa in zanikovanja sedanjosti. Nelagodje, tesnoba, napetost, stres, skrbi – vse oblike strahu – so posledica dejstva, da preveč živimo v prihodnosti in premalo v sedanjosti. Občutki krivde, obžalovanje, zamera, nezadovoljstvo, potrtost, zagrenjenost in vse mogoče oblike neodpuščanja, vse to je posledica dejstva, da živimo preveč v preteklosti in premalo in sedanjosti.

Običajna neozaveščenost je vselej tako ali drugače povezana z zanikovanjem sedanjega trenutka. Zdaj seveda pomeni tudi tukaj. Se torej upirate temu tukaj in zdaj? Nekateri ljudje bi bili vedno radi nekje drugje. Njihov »zdaj« zanje nikoli ni dovolj dober. Kjerkoli že ste, bodite z vsem svojim bitjem – samo tam in nikjer drugje. Če se vam zdi vaš tukaj in zdaj neznosen in vas onesrečuje, imate na izbiro troje: umaknite se iz položaja, spremenite ga ali pa ga povsem sprejmite. Če bi radi prevzeli odgovornost za svoje življenje, morate izbrati eno izmed teh treh možnosti, in sicer takoj. Potem seveda sprejmite posledice. Nobenih izgovorov. Nobenih negativnosti. Nobenega duševnega onesnaževanja. Svojo notranjost ohranjajte čisto.

Stres nastane, kadar smo »tukaj«, pa si želimo biti »tam«, ali pa kadar si želimo biti v prihodnosti, čeprav smo v sedanjosti. To je razcep, ki razdvaja našo notranjost. Ustvarjati takšen razcep in živeti v njem je norost. In zaradi dejstva, da tako živijo tudi vsi drugi, ta norost ni čisto nič manjša.

Z zdaj se vedno lahko spoprimete, ne morete pa se s prihodnostjo – pa tudi treba vam ni. Uporabljate sedanji trenutek samo za dosego nekega cilja? Če razvijate takšen umski vzorec, sedanjost za vas nikoli ne bo dovolj dobra, ne glede na to, kaj boste dobili in dosegli; prihodnost se vam bo zmerom zdela boljša.

Da bi se zavedli Bitja, morate zavest umakniti iz uma. To lahko zelo učinkovito storite tako, da preusmerite pozornost od mišljenja na telo, kjer lahko občutite Bitje kot nevidno energetsko polje, ki daje življenje temu, kar dojemate kot fizično telo.
Vi ste vaše telo. Telo, ki ga lahko vidite in se ga dotaknete, je le tanka, prosojna tančica. Pod njo je nevidno notranje telo, preddverje v Bitje, v nesnovno, nevidno življenje. Prek notranjega telesa ste neločljivo povezani s tem nevidnim življenjem Enega – življenjem, kjer ni ne rojstva, ne smrti, temveč le večna navzočnost. Po notranjem telesu ste vselej eno z Bogom.

Kadar ste globoko zakoreninjeni v svojem telesu, zlahka ostajate navzoči kot opazovalec svojega uma.

/Eckhart Tolle: Zdaj/