Devi wrote on 10.12.2003 at 11:11:12:ti si avtentična, se kar prelivaš...
que ???
jest sem v ringu zarad svoje avtentičnosti ti pa tkole meni
kako pa veš, da sm, če ne veš, kako bit

no, ampak vseen hvala, ego se je kr našminkou

but, tudi angeli ploskajo, tko da kej še bo iz tega
kot jest to razumem, opazujem, če je tole takole delala moja mamica, al pa ati al pa una najboljša prjatlca, al pa filmski zvezdnik... in potlej poskušam jest isto stvar narest drugače, na en nov, svoj način, se osredotočim na to početje, začnem počasi in tud pustim, da pride samo od sebe
(ampak kadar se glih spomnim in si glih čas vzamem
namen pa je, da bi blo vedno tko in da bi enkrat bla čist svoja - avtentična, brez priprav in vpeljevanja...
I think )
isto pri odločitvah: kaj bom zdaj delala - ta je precej nora, včasih točno vem, kaj je boljše zame, pa se mi ne da glih tistga, pol se mi še parkrat ne da in padem ven
drugo je to, ko si nekaj mislim o sebi, pol pa nekdo drug reče nekaj druzga
in jest pozabim, kaj sem si mislila o sebi pred tem in se obesim na mnenje drugega
pa sej če bi blo dobro, se še ne bi sekirala tolk, sam bi morala pa enkrat it skoz ta boj, da si tako dobro mnenje o seb zgradim sama, in bi blo ravn tko naporno
hujši količek je, če ma drug slabše mnenje o meni, jest pa: o fak, sej res... in pol sm čist down

in ueee dokler se ne spomnim, da sem imela prej drugačno mnenje o sebi, pa sm bla tko zihr da je res in ugotovim, da je še zmeri res, da nikol ni nehal bit res, samo k sm kr misnla, da pa en drug zihr več ve o tem, se bolj spozna...
ja pišuka, ne se pustit, sama veš najbolje, ne bom rekla, da to velja za vsazga, ker kaj pa jest vem, kaj so drugi v kakšnih psiho stanjih, sam ti si mi v vsej svoji nenormalnosti normalna delovala, ko sm te nazadnje srečala

, tko da se res lahko zaneseš na vodnika v sebi (una osho, k si jo na pikniku pr harry-ju dobila - če hočeš skoz vrata, vstan, pa prim za kljuko in pejt ven, ne pa da tipaš, kje so, al pa se zaletavaš z glavo v zid)