Quote:ja, non stop. vecno, oz. v vecnosti oz. v realnosti. v realnost pa lahko vstopis tudi iz zacasnosti, iluzije. "tam", torej v realnosti pa lahko aktivno zazivis, le ce se strinjas in delujes v skladu s svojo "realno" identiteto, tj. vecni sluga Boga.
ce nekdo za casa trajanja materialnega telesa realizira, da je cista zavest in ne materialno telo, on se vedno ponavad obstaja v cloveski obliki (clovesko telo) dokler se ta ne "iztece" po svoji naravni poti. ampak ta realizirana oseba ni navezana na spremembe, ki se dogajajo v telesu, ampak jih le kot zunanji opazovalec opazuje in zivi v popolnem miru. to je "osvoboditev". ampak tudi taka vrste osvoboditve, tj. da spoznas da nisi materija ampak da si cista zavest se ni koncni cilj/smisel nasega obstoja. ta cista zavest ima tudi svojo aktivnost v vecnosti, tj. vecno sluzenje Bogu, ta pa ob popolnem miru daje se ekstazo.
ce si popoln si se zmeri, tko kot si bil (obstajal) tudi takrat, ko si se zmotno-poistovecu z materijo. razlika je, da ko si popoln (realiziran) si stalno zadovoljen (na raznorazne nacine), ko pa si pogojen pa si stalno v trpljenju (na raznorazne nacine).
Se mi zdi, da si pa to končno malo bolj razumljivo napisal, al pa sem jaz bolj dojemljiva
.
Misliš, da je možno enostavno preklopit na zadovoljstvo? Enostavno si rečeš: srečen bom, pa naj se zgodi karkoli.
Osnovna napaka, ki jo zmeraj na novo razkrinkam, se mi zdi, da si ne upamo priznati lastne sebičnosti, ker naš razum še zmeraj vidi nekaj slabega, nek občutek krivde, da nismo dovolj dobri.
Velikokrat sem se zasačila, kako en del v meni v resnici obtožuje ljudi, ki so površni oz. nekako površinski v odnosih, plitvi..., sama sem se raje umaknila, kot pa upala biti takšna (small talk in to), ker bi preveč bolelo, ko ne bi uspela pokazat, kako sem senzitive in profound. Ironija je, da komaj takrat ko sem si dovolila biti tudi sama kao površinska, sem lahko občutila sočutje do sebe in s tem pridobila globje vedenje in tud sočutje v tem do ostalih.
Malo sem se zgubla, kaj sem hotla rečt je, da ne moreš brezpogojno ljubit, če sebe brezpogojno ne sprejemaš, to pa je zmeraj možno le s časovnim zamikom, kajti za brepogojno, ki je produtk lastnega uma je potrebno ozaveščanje.
Svoboda in brezpogojnost se mi kaže v: be yourself!
Home
Pages: 
