Ja malo smo skrenili



Tole z elektriko po moje preseneča samo tiste, katerim se zdi elektrika nekaj popolnoma samoumevnega, kar po nekem čudežu pride do vtičnice. Ko je ni več pa zaženejo paniko in iščejo neke globje zarote ali vzroke.


Dejstvo je, da proizvodnja elektrike komaj dohiteva njeno porabo, da so omrežja zastarela in iztrošena in da bo takšnih izpadov še več (ko na primorskem zapiha burja si človek zaželi vsaj UPS, če že ne kar lastnega agregata ali elektrarne).


lp

ta naš razvoj dela samo probleme nam in zemlji
pijemo kot da ni kr?marja kako dolgo bomo še preden dobimo ra?un ???

al kdo misli da je vse zastonj

t wrote on 17.10.2003 at 08:51:15:


Mene zanima, če smo sploh  sposobni znamenja tega (samo)ogrožanja razpoznavat drgač kot da za njimi stoji ena zarota, magari bušistična al pa titosistična. Konc koncev vsi tankamo  pocen buševo nafto tko kot smo  jedl pocen titov kruh.

Mene razpoznavanje nevarnosti skoz zaroto ful spominja na 'džungelsko  menatlieto primitivnih ljudstev' kot sem jo zasledu pri jungu. Po tej psihološki teoriji ima psiha eno potrebo, da vsakem  pojavu v  naravi najde svoje gibalo, svojga animatorja, dušo/animo, zato je tud temu pojavu nadel animizimem. Tko tud če je tigr požrl človeka, je bla za to 'kriva' duša enga človeka, ki se je prilastila/obsedla tega tigra, pa magari da je prej pripadala  mentalno moteni  starki iz domačga  plemena al pa kašnemu osvraženemu bojevniku iz sosednjega plemena. Za vsakim v bistvu čist naključnim dogodkom je morala bit ena  sprejemljiva razumljiva razlaga, v katero se je usmeru in s tem  potolažu bes/strah ob občutku nemoči,  če ne je pozroču strah, paniko in kaos, ki je ogrozu plemensko skupnost.  

Zdej se po moje dogaja en paroks. Živimo v svetu, ki ga animiramo sami. Zdej dejansko animiramo/spravljamo v gibanje tud v bistvu naravne/biloške/fizikalne pojave na način, da delujejo proti nam. Imamo pa še vedno čist isto 'primtivno' zavest, da paničimo, če ne poznamo njihovga gibala. A si predstvljate paniko pa strah, če bi krivca za gibanje pripisal seb, ker  s tem bi si priznal,  da smo največji vir ogroženosti prav sami  seb? Zato si izberemo rajš dve  boljši varianti animizma: po prvi so animatorji eni konkretni   zarotniki la pa vsaj  anonimna  zarota kot taka, ki pooseblja zlo in nima z nami ko nč skupnega. Ker ta prva varinata  ne poteši čist  našga strahu pred neznanim, pa je takoj na voljo še dodatna, ki nas potolaži s tem, da je animator zgolj fizikalni zakon, s katermu spet ni mamo nč skupnega.   Tko se losamo vsake odgovorsnosti, po katerem bi bli sami seb lahko vzrok  vzrok za paniko  in si hkrat s tem  delamo medvedjo  uslugo: najdejo se dejanski ljudje, ki  izkoristjo zase postor, ki smo ga jiim odprl teorijo zarote, in najdejo se tud ljudje, ki pristaljajo svojo žlico k  'razvoju' znanosti pa tehnike na način kao tehnološkega obvaladovanja  'naravne' ogroženosti spet dobro živijo,nam pa oboji mečjo pesek v oči in drobtinice z mize.  

V tem začaranem samouničevlaskem krogu se vrtimo dejnsko zato, ker se bjimo resnice, s katero bi  si ojačali paniko ob soočenju, da smo sebi najhujše zlo. Zato si moramo to resnico  zelo lepo, pomirjujoče dopovedovat, da se lahko hrat  tud zelo  mehko pa nestresno od tega svoje dejsnko  primitivne mentalitete, ki nam je v džungli sicer pomagala preživet, tud počasi odvežemo.            

Quote:


....sej men tud zmanjkuje, gre bolj za slutnje...

Kak naj to obrazložim. Če gledaš stališča primitivca, je tigra, ki je požrl domorodca,  animirala duša pač enga in ni panike, ker pleme dušo tega pozna in obvladuje. Če gledaš s stališča modernega človeka, je ta sam sposbn skreairat tigra, ki žre ljudi, pa se,  da ne bi blo panike,  tolaži s tem, da je tiger tkorekoč naravna katastrofa, samo fizikalna zadeva, pred katero ni straha, ker jo itak ne obvladujemo.   Skratka  modern primitivc  manj paniči, če nekaj dejansko človeškega ali od človeka povzročenga zmistificira v naravno/fizikalno kot pa bi paničil, če bi se zvedu, da je to sam animiral. S to mistifikacijo na raven fizikalnega se namreč izogne rezonanci, do katere bi prišlo, če bi se od človeka pogojena narava ne animirala sama ampak od duše človekove. Ta rezonanca dvojnega zla iz enega izvoira bi nas zihr zbrisala z zemljinega obličja, tko da  nas v  primitivna džungelska menatliteta modernega človeka v bistvu varuje, da  do  tega spozanja niti ne bomo prišli , dokler ga ne bomo sposobni obvladat in tko sprejekt brez panike.

Hmmm.... ne vem ali si zadet ali si ljubitelj rebusov in besednih iger.  
Lahko malo razložiš na kak način naj berem(o) in razumemo vse te besede, nametane iz tisoč vetrov?

Quote:


Bom skušov še enkrat it skoz to  shizmo, kakor  jo jest v vidim  da se  je kazala  skoz zgodovino pa filozofijo XX. stoletja.

Zanjo so teren pripravli možakarji kot je  niče, ki so razkril  hipokrizijo religije, ki s svojim absolutnim/transcedentnim  moralnim konceptom, za katerim  je stal bog kot poosebitev dobrega, ni mogel več pokrit družbne  realnosti. Kakšne? Da je človk  pod fascinatnim razvojem znanosti in tehnike dobu občutek, da je zavladal  naravi, s političnimin/socialnim/psihološkim  angažiranjem pa je sposoben vladat še samemu seb. Od tod tud velik socilani naboj, ki  je sprožu  vse velike  idelogije xx. stoletja, od komunizma/socializma, fašizma/nacizma do  imperilanega/globalnega in neoliberalnega  kapitalizma. Kaj se je zgodl, a je s tem človk res presegu dualizem religioznega tipa, ki se je  obsodu na propad skoz hipkorizijo krščanstva? Ga ni, ga je samo  prenesu nase, kar je povročl, da ga samo vsak sam v seb  gojil iluzijo, da lahko pomiri/nevtarlizira nasprotje med dobrim in zlom v seb, za kar je  imel  približno enako šans, kot da sam v seb potencira na x-to potenco. To je tista psihično/socilana   resonanca nas  z nami  samimi,  ki jo nobena transcedentna intervencija ne mogla več pomirit, ki pa se lahko  nevtralizira samo tako, da se  unič, da spodkoplje svoje lastne ekistenčne temelje. To smo doživel pa nekateri preživel z velikimi  ideologijami, ki so  se z dobrim in zlim zavestno 'igrale',  res vprašanje čistega naključja pa je, če bo kdo preživel zlo verjeten tehnološki  holokavst, ki utegne magari  čist naključno izbruhnt skoz nakopičeno (fetiširano) zlo v obliki jederskih in konvecionalnih  bomb, biološko/kemičnega orožja in genetskega igranja s sabo sploh. Hočm rečt,da kljub vsemu 'demokratičnemu' nadzoru nadružbo niti tehnološkemu nadzoru nad naravo in v informacijski dobi tud nad družbo  nismo niti za milimeter bliže 'dobremu' v paltonskem smislu. Še vedno smo v polju dualizma, zlo enako pridno produciramo kot si  ga kao prizadevamo presečt, kljub tkorekoč nizmerni socilo/tehnološki potenci dobrega je neizmerna potentana tud senčna plat. V svoji veri človeka smo čist enako  hipokritični kot smo  bli konec prejšnjega   stopletja hipokrtični v svoji religioznosti, le da nas takrat hiprozija takrat ni še mogla globalno pokopat, dons nas pa lahko rekoč po naključju.

Evo, zato jest  nč ne  verjamem, da če bomo pregnal iz zemljskega obličja religijo, da bomo z njo pregnal tud hipokrizijo, da obvladamo zlo nasploh. Čist  enako  z eno roko delamo dobro, z drugo pa slabo in si pred tem desjtvom zatiskamo oči. Tisti, ki smo to sposbni ozavestit, se zato znajdemo v shizimi,   s katero je težko živet.  Na to soočenje z  dvojnostjo so se osredotočli psioanalitiki in ekistencialisti. Prvi so jo  psihološkega stališčahotl napravit znosno, drugi pa filozofskega staliča odpravt,  kar jim seveda ni uspelo, tko da  se  postmoderni človek ob koncu xx.stoletja vbegu  pred shizmo vrača religiozni kontekst  in si na ta način hoče razbremenit  svoje 'obojenosti' na delanje zla kljub dobrim namenom.

Vsaj  jest sem zmeraj mislu, da je ta renesansa religioznosti samo   beg pred odgornostjo, beg pred svobodo, zatekanje v infantilnost, hipokrizija itd., zdaj pa vidm, da  so shizmo ob spoznanju hkartne ekistence doberega in zla  relilgije večinoma  dost dobr razreševale, kar  se nenezadnje kaže v tem, da nas nobena od njih nipripeljala do globalne ogroženosti čist vsake  induvidulne ekistence ene od druge preko tehnologije, v katero smo poleg vere v dobro usodno  hkrart zakodirai tud svojo  temno  palt.
               

problem je, da verjamejo v napačnega boga


boga, ki se mu reče profit - kako iz čim manj dobiti čim več

V bistvu je vse skupaj pogojeno družbeno, vendar ne skozi Platonovo dobro, temveč skozi kapitalistično dobro, ki je profit.

Elektrika pa je itaq za večino ljudstva še vedno nekaj mističnega - nekaj, kar pride po žicah in česar ni za šlatat, hkrati pa brez tega ne gre več.

(lahko bi rekli, da je elektrika nekaj, česar tako ali tako nikoli niso mogli imeti pod kontrolo - in tema bo vedno zmagala nad svetlobo, ne glede na vse pobožne želje in molitve)

gre torej bolj za čudenje nad tem, kako je to mogoče, da je ta magija elektrike izginila, da neke tako samo po sebi umevne stvari ni več.


lp