Za moje pojme smo mi sami tisti "peklenščki" ali pa bogovi drug drugemu, ali pa drug za drugega. Namreč ko delamo slabo, se avtomatsko prelevimo v poosebljeno zlo, ko pa dobro, pa smo lahko za bližnje tudi odraz božjega delovanja, orodje, ki služi božjim načrtom. Po drugi strani pa imamo svobodno voljo, vendar naj bi ta hudič, demoni, ali kakorkoli jih že imenujete delovali na človekovi sugestivni ravni z duševno manipulacijo, ker naj bi ta zla bitja zasedala višji duhovni rang kot mi ljudje (padli angeli), vsaj taka je razlaga RKC.
Ni nam jasno, zakaj je toliko zla na svetu, zakaj toliko vojn, lakot in upostošenj; seveda je krivdo najlažje preložiti/naprtiti na drugega - grešnega kozla, imenovanega hudič. V nas samih tiči potencial, da se odločimo za dobro ali pa za slabo, žal je slednja opcija pogostejša.
Bi kdo znal razložit, zakaj smo ljudje nagnjeni k slabemu, ker zlo je destruktivno za nas same in za našo okolico? Torej, zakaj smo nagnjeni k skupinskemu samomoru, ko netimo s z neodgovornim obnašanjem netimo sovraštva in samo prilivamo olje na ogenj? Za primer, si samo poglejte malega otroka, ki še govorit ne zna prav, bo pa z "užitkom" poteptal mravljišče?

gape wrote on 19.10.2003 at 23:13:06:


ce nekdo ni preprican kaj je slabo, potem se mora definitivno prepricati

titud wrote on 20.10.2003 at 07:35:42:


Se strinjam po večini s tabo, da je zlo, ki je v nas treba pač sprejeti takšno kot je, ker je del nas in mi smo del njega, ampak še vedno ne razumem, zakaj smo ljudje razcepljeni med dvema skrajnostima : dobrim in zlim. Zakaj ne hodimo po sredinkih poteh? So ti normalni, ki zatirajo vse, kar je slabega v njih (razsvetljenci, "svetniki") in pa tisti, ki živijo skozi zlo (diktatorji, morilci) ???

Sharon.. wrote on 20.10.2003 at 13:32:24:


Ja, zato ker sem shizofrenik potemtakem? Meni ne odgovarja tale dualistična shizma, ki me vleče na dva konca, lahko me razčetveri, če zlo vleče v eno stran, dobro pa v drugo - nasprotno stran, in zaradi tega trpim, ker je moja duša "bojišče", namreč, će se odločim, da bom delal slabo, trpi dobri del mene - moje biti, če pa za dobro, pa je prikrajšana "črna senca" mojega delovanja? Išem usklajenost med dobrim in zlim v meni, žal pa me meče v skrajnosti, ne najdem zlate sredine? Se pravi te razdvojenosti se lahko rešim le tako, da postanem Bog?  

exorcist wrote on 20.10.2003 at 13:46:11:


Pot odrešenja ne vodi ne na desno ne na levo, ampak vodi v lastno srce in samo tam je bog in samo tam je mir.

Hermann Hesse

V polju  dualzima se v izbiranju med dobrim in zlim pa poskušanju enkarat enga drugič drugega  da čist komot pa dost kreativno  shajat. Shizma se pojavi, ko si  se  ti eno pokrije z drugim, ko se začneš zavedat obeh palti v nekem početju hkrat.

Iz ste shizme, ki hoče po dostojeskovejo razjebat, se lahko  rešiš le s spoznanjem, da je eksitenca  možna tud izven obeh vrednostnih kategorij. Da lajfu ne podeljuje eksietnce moralna sodba, da ekistenca  s pojmom dobrega in zla sama po seb veze nima. Da kar je,  pa še to ji ni kar v naprej dano, da je,  ampak je finta ekistence v njeni  svobodi,  da je tud  ni, zato tud sama nase ni obsojena in jo je zato tolk laže sprejet in v njej vztrajat.  

Ta ekistenca  zato  ni  nobena obosojenost na izbiranje med dobrim in zlim, ta svoboda je zato dar, zarad katerga nam je zmerom samo po seb umevno vztrajt v eksitenci in ne šele zato, ker bi blo dobro al pa zato, ker bi na tak način premagoval zlo.

..in to mene ful moti pri tej "edini pravi veri",  da pljuva po vseh ostalih,  ...pa bi se lahko marsikaj naucila od njih.

Samson wrote on 27.10.2003 at 23:11:38:


Ne, ni res, če verjameš ti pomaga, če pa ne , pa pač ne. Namreč vse bazira več ali manj na placebu. Saj veš, da z vero lahko premikamo gore? Torej stvar je preprosta, z vero (placebom) se da ozdravit skoraj vsako bolezen, ki bazira na psihi, teh pa je itak > 90%? Se pa strinjam s tabo, da je to lahek zaslužek za šarlatane, če imaš opravka z lahkovernimi in naivnimi ljudmi, teh pa je v današnji dobi več kot dovolj, ker skoraj vsakega nekaj pesti in se sooča s takšnimi in podobnimi težavami. Napaka je tudi v tem, ker se nekateri prvo obrnejo na alternativo, šele ko je lahko že prepozno, si poiščejo pomoč pri uradni medicini.