Sam nimam te izkušnje, zato bo mnenje koga drugega gotovo tehtnejše, vendar je po mojem najboljšem vedenju, najtežji problem, s katerim se soočajo tisti, katerih bližnji je storil samomor, občutek krivde, češ, da so oni kakorkoli povzročili to dejanje (bodisi z grobim obnašanjem, z nerazumevanjem...).

Upam, da bo tvoj prijatelj dobro prebrodil to epizodo svojega življenja in se ob tem kaj življenjskega naučil... Vse pa zahteva svoj čas. Moj najboljši nasvet je - potrpežljivo mu stoj ob strani.

nimam grenke izkušnje
tko da ne vem kako se počuti. verjamem pa da se ne počuti najbolje.
pomagal bi, če bi ga vprašala kako se počuti, recimo.
če ata nardi samomor?
zaradi česa?
(vpraši ga)

*Vem, da vseskozi misli na to, da je jezen, žalosten, razočaran ... *
zaradi česa?
točno?
(vpraši ga)

*Nočem, da bi to potlačil vase. *
men logično sledi da mora dat to ven.
vprašanje je, če si ti zadost močna, da to sprejmeš (kar bi slišala, ko bi dal to on iz sebe).
z nami si!

tko da ... ne silt v pogovor o tem.
nekak napel na to da spregovori o (vsaj tem) na kar sm te opozoru.
in (nam) magar poročaj ...
in daj času čas in njemu in nam in sebi

le duša je zapustila telo njegovega očeta...

umrl je oče fantovega fizičnega telesa, dočim njegov/tvoj/naš pravi oče večno prebiva vseposod

jaz bi tvojemu fantu svetoval, da naj usmeri misli na našega skupnega Očeta, in ce je tvoj fant oz. prijatelj iskren mu bo brez dvoma On sam pomagal in nakazal pot



LP

metuljcica:
Quote:




ja

Quote:


vsak ima neko predstavo o svojem življenju, o svojem izvoru, o tem kdo je

tud vera v neobstoj Boga, je samo vera

drugač pa, Njegov pravi Oče ga spremlja na vsakem koraku v vsakem življenju, in po številnih očetih, ki jih je spoznal in jih še bo spoznal se bo v končni fazi moral predati in "potolažiti" Njemu, samo na tak način se bo  nemira za vselej otresel

enako velja seveda za vse nas  

glede na to da je tvoj fant "ateist", bi me zanimalo, ali vidi kakšen smisel v tem, s čemer je pravkar bil soočen, torej ali ima minljivost za njega kakšen smisel, še posebej ob zavedanju da nas (naša materialna telesa) to slej kot prej neizbežno čaka






LP

 (`'·.¸(`'·.¸*¤*¸.·'´)¸.·'´)
«´¨`·.¤*Metulčica*¤..·´¨`»
 (¸.·'´(¸.·'´*¤*`'·.¸) `'·.¸)


Hay.

Kaj pametnega ti tak ali tak nimam za povedat, lahko samo rečem, ljubezen vse premaga.

Vedi torej, če čakaš na jutri, zakaj ne bi storila tega že danes ? Za vsak slučaj, če jutri nikoli ne pride.
Ti le pogumno, kajti pomembno je, da čovek zmore ljubiti, pokaži mu spet to stran življenja.

Tvoj prijatelj Kreden.

mind wrote on 12.10.2003 at 21:51:50:


Ne vem kak smisel on vidi v tem... Toda če bi jaz izgubila očeta, še posebej ker sem tako zelo navezana nanj...se ne bi spraševala o tem kak smisel vidim v tem!! Edino, kar bi čutila, bi bla neznosna bolečina in osamljenost, čeprav bi bilo okoli mene miljion ljudi! To samo on ve, kaj čuti... Pa tudi vseh občutkov se ne da opisat.


gape wrote on 13.10.2003 at 02:50:58:

Menim, da je vse res, če le verjameš v to. Ok, če meniš, da angelov ni...kako potem lahko nekdo trdi, da je Bog? Sicer pa...četudi jih morda ni...a ni glavno to, da je njemu lažje, ko verjame, da je z njim, da se bo lahko z njim v mislih pogovarjal...? Mar ni to namen vere? Da ti daje upanje, da ne obupaš...?

Quote:


Hvala ti Kreden    Morda sploh nisem sem gor prišla po odgovore...ampak zgolj po tolažbo? Da si pridobim nekaj moči, da mu bom lahko še naprej vlivala upanje? Hvala ti. Ful mi je pomagal, k si reku, da ljubezen pomaga vse. Čeprav se vsi ne strinjajo s tem... Toda to še ne pomeni da ni res, kajne?

titud wrote on 13.10.2003 at 08:53:24:


Si že bil kdaj v položaju, ko si morda hotel narediti kako tako neumnost? Dvomim... Ker če bi bil, potem bi vedel kako hudo je tist trenutek, kako ne najdeš smisla v ničemer več... Ko boš...potem boš vedel zakaj hočeš končat vse skupaj. Zakaj nočeš več občutit tega trpljenja... Sama sem bila že 1x tako na dnu... Na srečo sem še vedno to kar sem...zdaj s to razliko, da poznam ta občutek, da vem, da ga lahko premagam, kot sem ga že takrat...da sem močnejša. Ne smeš obsojat ljudi, ker ne veš, kako jim je...

metuljcica wrote on 13.10.2003 at 17:02:48:


Ne gre za to, da bi obsojal jest. Sin.ki je ostal brez fotra, ga ma pa vso pravico obsojat, če ga gre tko zajebat. Nanjga zihr ni mislu, če ne se ne bi šel fentat. Bo prišel tud cajt, ko ne bo več treba  obsojat, ampak z obsojanjem se da medtem vsaj znosno preživet. Ziher laže, kot da bi obsojal sebe, ker seb je teži odpuščat, še posebej, če si nimaš kaj očitat.