Quote:

Gre se zato, izključno, da se (ne)kam pride.

Gre za to, da smiselno (ali pa vsaj slovnično pravilno) poveš.


No, enmal slovnice ne škodi, da stvari dobijo smisel ...


ARS


PS: V pomoč razumevanja splošnega (ne)smisla rabe "gre se za", iz SSKJ - glagol "iti", 15. brezoseb.:
v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čimbolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen // pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre // izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti

titud wrote on 24.09.2003 at 12:34:14:

in ne le za stopit cez in tja "pokukat". gre se za tam ostat in v vecnosti delovat.

titud wrote on 24.09.2003 at 12:34:14:

Jao, kakva slovenština!?
I ak bi ih htel razmit, jih nemreš, ove Slovence!


ARS

titud evo roka za zadnji sestavek  

arran dobr se boriš, bravo. drugač je najbolj zadel ixtlan, direkt, kar presunl me je sem že mal pozabil to, samo malo, je pa dost, hvala, da si me spomnil.

jaz nekako dojemam tako, gre za izbiro, izbiro izbir, absolutno izbiro.

REČE SE vedno bom spoznal in delal svoje stvari in hodil le po svoji poti.

to bom še mal dopolnil verjetno ampak tko nekak gre za odločitve, ki ti ko jih dokončno sprejmeš, druge stvari nikdar več ne pridejo v življenje.

hvala vsem, ki mi pomagate pri odkrivanju smisla v pravilni slovenščini.    8)  

Evo še ena dobra od harya za ilustracijo, za kaj se gre pri uporabi zbornega jezika pri izražanju avtentinčinih občutenj na robu:

negde u dalmaciji...



Dolazi zgodna plavuša sa sinom na plažu. Legne na ručnik, a mali se počne igrati. Nakon nekog vremena mali počne bacati kamenje po ljudima. Plavuša se digne i kaže:

- Omy, komm hier.

Mali se smiri, ali opet nakon nekog vremena počne bacati kamenje na ljude. Plavuša se opet digne i kaže:

- Omy, komm hier, shatzy.

Mali se opet smiri, no opet počne bacati kamenje, tek plavuša se ovog puta digne i kaže:

- Omere, pička ti materina, govno malo glupo, slomit ču ti ruke matere mi, odmah prestani i dođi ovamo da te kresnem po tintari.  

Jest gledam na zadevo tko: za hrvate pa slovence je visok jezik podzavestno (kuturno pogojeno) še zmerom nemščina. Svoj lastni zborni jezik jemljemo kot prevod iz nemščine, nam nekak ni bliz, se v njem pačmo in afnamo pa delamo boljše kokr smo.  Zato se avtentičnje izražamo niti ne tolk v pogovorni slovnično poenostavljeni   sloveščini, ampak clo v še bolj avtentični v balkanščini. Je pr nas drgač kot npr. v nemčiji, kjer  kakšen hegel pa hajdeger pa marks pa  niče pa frojd pa jung pa vitgeštajn nč ne zgubijo s tem, ko virtuzno izražajo ene najbolj subtilne psihološke pa filozoske zadeve v visoki nemščini. Zarad te izvirne avtetičnosti v svojem jeziku nas  zadanjeo tud skoz prevode v slovenskem zbornem jeziku. Če pa napr. jest hočem kaj avtentično virtuznega iz sebe izvleč, bom to lahko naredu le na slovnično čist po  svoje skreiran načn, zato so tud zame najboljši slovesnki pisatelji pa pesniki tisti, ki slovnična pravila svojo sugsetivnostjo rušjo in s tem na en način tud na  nov postavljajo.