Dragi Exo,

a si mal butast, al se sam delas?
Jes, Stirzvezde, sem JES, nisem Kreden in nisem Kolibri!
Jes sem iz U.K., Andreas je iz Islandije, vsi ostali pa ste iz Slov.
O.K.????????

Nobenih izgovorov vec!
Kolibriju se lepo opravici, in jo povabi na vecerjo!
(Ce bo pa sla .... to je pa druga zgodba...)

Ciao,

****

neglede na vse, men lahko verjameš exo in jest sm povedu tko kt je ... vedno obstaja možnost manipulacije, to pa je tud vse ... 4zvezde pač ni kolibri niti ni kreden ... kolkr jest vidm

JA TA PAMETNI ODNEHA, KAJ PA NAJ HODI TU GOR BRAT TVOJE BEDASTE IZPADE IN KAJ TE SPLOH MOTI, ČE NAPIŠE NEKAJ POZITIVNEGA O VEGETARJANSTVU. NAPRIMER ZARADI MENE LAHKO PIŠEJO KAKO JE TOBAK ŠKODLJIV-PA NE PONORIM-PAČ NE KADIM IN LAHKO PIŠEJO KAKO JE AKOHOL, HAŠIŠ... ŠKODLJIV IN TUDI NE PONORIM, NE PIJEM ALKOHOLA, LAHKO PIŠEJO KAKO JE KAVA ŠKODLJIVA PA NE PONORIM, DAM JIM PRAV, PA JO PIJEM. PA KAJ JE S TEM TVOJIM NORENJEM IN PO FORUMU

Kaj češ,tako smo si različni, men se zdi pa kul.Malo različnosti ne škodi, kaj če bi vsi jedli samo solato ali pa samo klobase, slejkoprej bi enega zmankal, pa bi bil spet šundar.Mej se fajn.

starbak wrote on 07.09.2003 at 21:56:11:


Vsaka stvar ma svojo protiutež. Samo če Gorencu nastaviš eno protiutež jo zaenkrat on pretehta še najbolj s svojo trmo.  Pač vse je beta kar ni BK.


Andres

Nezdrava hrana – priprava za raka

Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Stara sem bila štiriindvajset let in prav tedaj končevala študij medicine. V tistem času sem zbolela za tuberkulozo, poleg tega pa sem imela težave tudi z želodcem, ledvicami in alergijami. Takrat sem srečala zdajšnjega moža, ki je veterinar znanstvenik. Ukvarja se s prehrano živali in celostno medicino in on me je navdušil za vegetarijanstvo. S spremembo svojega življenja in načinom prehrane, ki je počasi postala živa vegetarijanska hrana brez mesa, sem ozdravela. Podobne izkušnje je imel tudi moj mož, ki je z vegetarijansko prehrano ozdravil rano na želodcu in odpravil želodčne težave.
...
http://www.pozitivke.net/article.php/20050324234542850

ta je pa res dobra:
Kako bi primerjali rastlinske in živalske beljakovine?
Omenim naj »mit«, ki prevladuje v medicini o potrebah beljakovinske hrane mesnega izvora in temelji na trditvah, da so živalske beljakovine biološko vredne več od rastlinskih. Beljakovine so zgrajene iz dvaindvajsetih aminokislin; od teh poznamo osem esencialnih, ki jih naše telo ni sposobno ustvariti in jih moramo dobiti s hrano. Živalske beljakovine vsebujejo po konvencionalnem nauku o prehrani ugodnejša razmerja med esencianimi in neesencialnimi aminokislinami, zato se pripisuje mesnim beljakovinam večja biološka vrednost. Po opisanem konceptu človek ob povsem vegetarijanski prehrani ne bi mogel zadostiti dnevnim potrebam po teh aminokislinah. Tudi v mnogih znanstvenih publikacijah so objavljene preglednice z večjo biološko vrednostjo živalskih beljakovin, zaradi ugodnejšega razmerja med esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami. Zanimivo je poiskati izvor teh preglednic z biološko vrednostjo posameznih beljakovin. Z možem sva skušala priti do izvirnih del, ki naj bi bila podlaga omenjenih znanstvenih dejstev o živalskih beljakovinah. Po različnih virih iz celostne prehrane in nove etike prehrane sva našla prave vire. Ocena biološke vrednosti beljakovin po aminokislinski sestavi temelji na raziskavah Osborna in Mendla (1914), ki sta s poskusi na podganah, krmljenih z različnimi vrstami beljakovin ugotovila, da je hitreje rasla in imela večjo končno telesno težo skupina, krmljena z jajčnimi, mlečnimi in živalskimi beljakovinami, kakor skupina, krmljena samo z rastlinskimi beljakovinami. Iz teh poskusov so sledili sklepi, da morajo biti živalske beljakovine biološko vrednejše od rastlinskih. Tako so ostale preglednice z biološko vrednostjo beljakovin narejene na podlagi izsledkov Osborna in Mendla, do danes veljavne za ovrednotenje vrednosti beljakovin.

Zakaj se z ugotovitvami te raziskave ne strinjate?Žal se tedaj nihče ni vprašal o zdravstvenem stanju in življenjski dobi teh živali, saj so takrat nedvoumno telesno maso ali njen dnevni prirast enačili z zdravjem. Če izide poskusov sploh lahko prenesemo na človeka – in to se v znanosti dandanes dogaja – potem pomeni, da živalske beljakovine uporabljene v človekovi prehrani, vodijo do hitrejšega dnevnega prirastka in večje telesne teže.

Znanost ni ortodoksna, saj se nenehno razvija in sprejema nova spoznanja.
Nedavne raziskave so celo odkrile obstoj pomembnih interakcij holesterola z imunskim sistemom. V tem smislu holesterol opravlja pomembno varovalno funkcijo proti infekcijam in celo proti arteriosklerozi (ki je pri nas najpogostejši vzrok smrti).

Visok holesterol ni povzročitelj bolezni (srca in ožilja), ampak je le spremljevalni indikator, da je z organizmom nekaj drugega narobe.
Podobno, kot ne moremo reči, da smo bolni zaradi povišane temperature, ampak je povišana temperatura spremljajoči znak, da je z organizmom nekaj drugega narobe, naprimer infekcija.
Kot je povišana temperatura le eden od načinov obrambe pred infekcijo, je tudi povišan holesterol eden od načinov za povečanje učinkovitosti imunskega sistema.

Dobro znano je tudi, da je v področjih, kjer konzumirajo veliko rib (mediteran), arterioskleroze in srčnih obolenj bistveno manj, kot drugje, poleg tega, da imajo maščobne kisline v ribjem mesu priznane antikarcinomne lastnosti ravno nasprotno od tako dragih nam pečenk, ki pa vsebujejo ene druge kisline, ki so pa dokazano karcinogene.

Kakorkoli že, iz načina prehranjevanja Slovencev je mogoče dokaj natančno sklepati, zaradi česa jih bo večina pomrla (največ od bolezni srca in ožilja ter raznih oblik raka).

Naš organizem ima res že sam po sebi velike regenerativne sposobnosti, kar pa za tako dolgo dobo prilagajanja skozi  evolucijo  niti ni tako presenetljivo.

Pri teh obrambnih aktivnostih mu pa lahko tudi pomagamo ali pa ga onemogočamo.
Zelo enostavno mu je namreč mogoče homeostatski sistem spraviti v tako nestabilno stanje, da postanejo vsi razpoložljivi samo-obrambni mehanizmi kritično nemočni.

Če te naprimer piči strupena kača, boš skoraj gotovo umrl, če ne boš dobil pravočasno ustreznega protistrupa, ki ga telo samo ne zna proizvesti, ker na take redke in nepredvidljive situacije pač ni zadosti pripravljeno.
Če bi se taki piki dogajali pogosteje, bi se skozi tisočletja verjetno pojavili tudi taki osebki, ki bi bili na kačje pike bolj ali manj odporni. Ti bi to novo sposobnost telesa prenesli na svoje potomce, drugi bi pa itak že prej pomrli in izumrli.
To je običajen postopek evolucije in podobni procesi so se že dogajali tudi pri "navajanju" na najrazličnejše smrtonosne mikroorganizme, ki smo jim danes po naravni poti kos.


Ker pa nismo ravno preveč pripravljeni čakati na razvoj nove generacije na kačje pike odpornih ljudi, je veliko enostavneje, če si vbrizgamo protistrup, saj je končni efekt (preživetje)  itak enak.

Ob tem pa tudi ni treba ravno v vsem nasedati trgovcem (uspešnost farmacevtskih družb se namreč meri po prodani količini zdravil, ne glede na to ali ta res koristijo ali ne) in jemanje "zdravil" prav za vsako neumnost, lahko naredi več škode, kot koristi.
To se naprimer že lepo vidi v pojavu nevarnih rezistentih bakterij zaradi preveč množične uporabe antibiotikov tudi tam, kjer to ne bi bilo potrebno.