Bardo_Thodol wrote on 13.06.2005 at 13:26:47:



to si pa tak napisal, ko da bi ble stvari, katerim se je prilagajal, skoz enake

Študija Centra za raziskovanje raka v Heidelbergu

Vegetarijanci živijo dlje!

Sedaj tudi uradno: vegetarijanci živijo dlje! Na kongresu Nemškega združenja za prehrano, ki je bil v sredini marca v Potsdamu, je Center za raziskovanje raka iz Heidelberga predstavil rezultate ene najpomembnejših znanstvenih študij, ki je bila objavljena v zadnjih 25 letih. Od leta 1978 so opazovali okoli 1900 preizkusnih oseb ves čas njihovega življenja – kaj so jedli in zaradi kakšnih bolezni je del njih umrl. Dve tretjini njih so bili izključni vegetarijanci, ki so se ogibali mesa, uživali pa so še jajca in mlečne proizvode; ena tretjina pa je priložnostno uživala manjše količine mesa ali rib. 60 udeležencev raziskave niso bili samo vegetarijanci, ampak vegani, ki so se odpovedali tudi jajcem in mleku.

Dobro in slabo poročilo

 Kot je sporočil Center za raziskovanje raka v svoji izjavi za tisk dne 6. 3. 2003, so imeli vegetarijanci >>drastično zmanjšan riziko smrtnosti<<. Od 1905 sodelavcev raziskave, ki so živeli vegetarijansko, bi moralo na osnovi uporabljenih podatkov >>verjetnostne umrljivosti<<, ki so se nanašali na celotno nemško prebivalstvo, umreti 908 oseb. Dejansko jih je umrlo samo 535. Pomembne so tudi bolezenske slike: pri moških udeležencih raziskave so bolezni srca in ožilja ter rak mnogo redkejši vzrok smrti, kot pri celotnem prebivalstvu. Pri udeleženkah ženskega spola ostaja število smrtnih primerov zaradi bolezni srca in ožilja občutno pod običajno mejo. Pri tem med vegetarijanci in vegani niso ugotovili >>nobenih značilnih razlik v smrtnosti<<.  Za šest milijonov vegetarijancev, kolikor jih je že v Nemčiji, je to poročilo nadvse razveseljivo. Tem bolj alarmantno pa je za ostali del prebivalstva; tako ugledna znanstvena ustanova, kot je Nemški center za raziskovanje raka, potrjuje, da je večji del naših civilizacijskih bolezni, prav posebno rak in obolenja srca in ožilja, pogojen z našimi prehranjevalnimi navadami. Meso ni kos >>življenjske moči<<, temveč nič drugega kot sredstvo užitka, podobno kot nikotin ali alkohol, ki sta trajno škodljiva. Nemški rezultati raziskav se direktno navezujejo na ustrezne raziskave v drugih deželah, kot npr. v ZDA in Švici. Direktor instituta za socialno in preventivno medicino univerze v Zürichu npr. piše, da so >>zlasti zdravstveni pomisleki<< tisti, ki napeljujejo k temu, >>da se odpovemo uživanju mesa<<. Brezmesna prehrana prinaša natančno takšne spremembe, kot jih strokovnjaki za prehrano že dolgo zahtevajo. >>Vegetarijanci so tudi dejansko vitkejši in bolj zdravi in redkeje obolevajo za civilizacijskimi boleznimi.<<  

Dalj in bolj zdravo
živeti brez mesa
Umrljivost          opazovana        pričakovana       SSU* v %

moški                   243                 466,9                52
ženske                 292                 441,8                66
skupno                 535                 908,7                59

Vzrok smrti

Srce in ožilje
moški                  117                  238,3                49
ženske                138                  246,4                56
skupno                255                 484,7                 53

Rak
moški                    50                 105,0                 47
ženske                  74                   90,1                 82
skupno                 124                 195,1                 63
*standardizirana stopnja umrljivosti

Izvleček iz rezultatov heidelberške študije  o vegetarijanstvu,
ki je bila predstavljena leta 2003 na kongresu Nemškega združenja
za prehrano.


Neka legenda umre

 Že na začetku preteklega stoletja se je v strokovnih krogih pojavil sum, da mnenja ouživanju mesa ne morejo biti čisto v redu. V svoji knjigi >>Prehrana za novo tisočletje<< je John Robbins poročal, da je prišlo v I. svetovni vojni na Danskem do množičnega preizkusa glede vegetarijanstva, kjer je sodelovalo preko tri milijone poskusnih oseb: dežela je bila zaradi vojne blokade odrezana od celotnega uvoza iz tujine. Življenjske potrebščine so bile racionalizirane. Živino je bilo prepovedano krmiti z žitom zaradi proizvodnje mesa. Namesto tega je bila namenjena direktno za prehrano ljudi. Rezultat je bil presenetljiv: v času omejevanja porabe mesa so ugotovili do tedaj najnižjo bolezensko pogojeno stopnjo umrljivosti. V primerjavi s povprečjem preteklih 18 let, se je umrljivost zmanjšala za okrog 34 %.
 V II. svetovni vojni je prišlo do podobne racionalizacije prehrambenih potrebščin na Norveškem. Za večino prebivalstva mesni izdelki niso bili več dosegljivi. Tudi tu so znanstveniki z velikim presenečenjem ugotovili pozitivne vplive na zdravstveno stanje ljudi. Drastično se je zmanjšalo število smrtnih primerov obolelih za boleznimi srca in ožilja.  Ko so po vojni Norvežani ponovno sprejeli stare prehranjevalne navade, se je stopnja umrljivosti povzpela ponovno na prejšnje vrednosti.

 Zdravstvena reforma, ki nič ne stane

 Dolgo je trajalo, preden se je pojavil na cigaretnih zavojčkih napis: >>Kajenje škoduje zdravju<<. Kako dolgo se hočemo odpovedovati podobnim opozorilom na mesnih prodajnih pultih? Tudi Zvezni urad za zdravje v Berlinu je v svoji študiji o vegetarijanstvu prišel do rezultatov, da odpovedovanje mesu vodi do ugodnejših rezultatov pri krvnem pritisku in telesni teži ter zmanjšuje pogostnost obolevanja. Kako dolgo si hočejo politično odgovorni še zatiskati oči ter o tem končno seznaniti prebivalstvo? Kdaj bodo rezultati študij iz Berlina in Heidelberga  pripomogli k temu, da se bodo načrti prehrane v otroških vrtcih, šolah, bolnicah in mladinskih domovih polagoma spremenili? Je politično odgovornim važnejša mesna industrija kot zdravje prebivalstva?
 Kot je poročala dr. Silke Hermann na kongresu v Potsdamu, ki je bila udeležena pri heidelberški študiji, bi bilo sedaj smiselno razširiti raziskave ter jih poglobiti glede na življenjske okoliščine, zdravstveno stanje in prehranjevalne navade preizkusnih oseb. Vendar denarja za te raziskave zdaj ni na razpolago. Namesto tega se v Heidelbergu pospešeno dela na tehnikah obsevanja, radioaktivni kirurgiji in molekularno bioloških postopkih, da bi dokazali nastanek tumorjev. Raje investiramo veliko denarja za borbo proti simptomom, kot pa za odstranjevanje vzrokov.
 Kdaj bo Ministrstvo za zdravje napravilo politične sklepe iz znanstvenih rezultatov, ko se po vsej deželi tarna o eksploziji stroškov za zdravljenje bolezni in propagira nova zdravstvena reforma? Od vseh zavarovancev zahteva žrtve  za zniževanje stroškov. Zdravniki zmerjajo, zdravstvene blagajne se upirajo, pacienti stokajo, ker je zdravstvena oskrba nazadovala. Kako bi bilo, če bi ministrica za zdravje del svoje politične in finančne energije investirala v pohod za nove prehranjevalne navade? Poziv za zmanjšanje porabe mesa bi bil najbolj učinkovit način za omilitev stroškov v zdravstvu. To bi bila reforma, ki ne potrebuje zakonov. In če politiki za to ne zberejo moči, lahko vsak državljan sam prične in sicer takoj - enostavno tako, da uživa vedno manj mesa in se mu na koncu popolnoma odpove.
Vir: Friedensreich 4/2003 Vegetarier leben laenger, dr. Christian Sailer