Torej ostati za večno na tem, torej fizičnem svetu... Zakaj poudarjam fizičnost tega sveta? Ker verjamem, da je fizični svet, v katerem živimo samo ena od stopenj in da obstajajo tudi višje "plasti" oziroma višji svetovi, kamor pa bo po naši smrti potovala duša in NE fizično telo. Tako, da ohranjanje fizične prisotnosti tu po mojem ne naredi nobene spremembe.

To trdijo kljub temu, da ima danes vsak možnost seznaniti se z dejstvi in podatki, ki nedvoumno dokazujejo, da so človeška bitja naseljevala ta planet že pred MILIJARDO let! Uradna znanost teh podatkov še ni sprejela, ampak to je že druga zgodba.

Michael Cremo: Izgubljena zgodovina človeške rase
Intervju z njim je v tazadnji Auri.

gre zgolj za špekulacije brez trdnih osnov.

Glede same evolucijske teorije: Večina ljudi pač verjame različnim znanstvenikom ne računajoč na to, da tudi ti znanstveniki živijo v svojem  filozovskem in ideološkem svetu. Npr. čeprav je nekemu znanstveniku popolnoma  jasno, da slučajni oz. naključni dogodki ne dokazujejo ničesar razen zmede in nereda, bo ta isti znanstvenik-evolucionist  slepo trdil, da je ta čudežni svet kateri se kaže tudi v človeku nastal slučajno oz. da je vse skupaj bilo podvrženo naključju. Naprimer takšen znanstvenik-boiolog priznava, da obstaja "nerazumljiva" harmonija v molekuli proteina in da je je verjetnost, da je to nastalo slučajno čista nula. Ampak ta-isti znanstvenik kljub temu trdi, da je ta-isti protein nastal SLUČAJNO, bilion let prej v primitivnem zemeljskem okolju. In ta znanstvenik se ne ustavi tukaj, on brez dvoma trdi, da je nastal ne samo en, ampak milijoni teh proteinov, ki so se potem nekako čudežno povezali v eno celico. Vse to bo ta znanstvenik trdil z gotovostjo. In ta znanstvenik se imenuje evolucionist. Prav ta človek pa ne bi nikoli dejal, da so trije  cigli ki ležijo poravnani enden na drugem v takšno stanje prišli slučajno. Seveda, bil bi proglašen za bedaka. Ampak čudno je , da takšen človek zna racionalno ocenit vsakodnevne preprostejše situacije obenem pa dajati tako zelo neracionalne zaključke o svojem lastnem obstoju.  

Teorija evolucije je torej zanikana v samem startu. Ali lahko verjamemo tej pravljici, da so nastali prvi proteini kot produkt miljontih slučajnosti in so se organizirali v eno harmonijo oz. celico in so se potem spet z produktom triliontih slučajnosti združile te celice v neko harmonijo - v živo bitje ? In iz tega kasneje spet na podlagi očitnega zanikanja verjetnostnega računa razvile ribe, ki so se potem preselile na kopno in iz katerih so nastali plazilci, ptice in miljoni drugih vrst ? Vse to je nastalo brez enega samega samcatega verodostojnega dokaza...vse to je le teorija. Znanstvenikom še do danes ni uspelo najti medvrst kot so naprimer pol-ribe ali  pol-plazilci. Poleg tega niso mogli dokazati v svojih zelo razvitih laboratorijih nastanek niti enega samega proteina ki naj bi nastal-tako trdijo sami v primitivnih pogojih. Oni torej sami sebe zanikajo in sami dokazujejo, da se niti v enem trenutku preteklosti ni niti se nikoli v prihodnosti ne bo zgodil proces evolucije. Seveda pa ne smemo evolucije enačiti z adaptacijskimi spremembami, ki so znanstveno dokazane in ki jih spremljamo v živo tudi dandanes.  

Soočeni z vsem tem, se znanstveniki-evolucionisti opirajo le še na prihodnost. Da bodo v prihodnosti njihove teorije potrjene. Že zdaj pa jim bi moralo biti jasno da se to nikoli ne bo zgodilo. Tako je tudi bilo vse do danes. Čeprav je danes jasno (za časa Darwina se je pač to zdelo mogoče ) da je celica tako preveč "komplicirana" , da bi lahko nastala kot plod nekih slučajnosti.

Kdor ne gleda preveč podcenjevalno na pojavnost materijalnega sveta, lahko z nepristranskim preučevanjem ugotovi, da ima ta velikanske potenciale samoorganiziranja.

In življenje je ena oblika samoorganiziranja (samoreprodukcije, samoohranjanja) na neki dovolj visoki stopnji.

Jaz se držim vodila:
Prebiraj različne vire in razmišljaj z lastno glavo.
Po potrebi pojdi tudi na "teren" in še sam kaj preveri.
Brez ideoloških primesi poskušaj iz vsega skupaj ugotoviti, kaj se ti zdi najbolj logično in evidentno.

Samoorganizacija in svobodna volja se ne izključujeta.
Samoorganizacija ni enaka determiniranosti.
Sicer pa imajo svobodno voljo tudi živali.

Avtomatika je nedvomno prisotna in deluje skozi  naravne zakone.
Če naprimer padeš z nebotičnika, boš kljub svobodni volji padal po enakih zakonih kot kamen in  mogoče je celo zelo natančno izračunati, čez koliko sekund boš zgrmel na tla in kolikšna bo škoda.
Naravnih zakonoitosti, ki vladajo v tem svetu in po katerih se ravnajo tudi naša telesa je veliko in so medsebojno prepletene.

Kako se v spletu vseh teh zakonitosti pojavi svobodna volja, bi pa težko natančno pokazali, kot tudi težko določimo, kdaj nekaj postane živo.

Vemo le, kdaj je in kdaj ni! To daje misliti, da gre spet za en trik razuma s predalčkanjem nečesa, kar je v bistvu nesmiselno opredalčkati.