kdo je izginu, ki ga pogresas?

Naša materilna kultura je pozorna na materilane ostanke propadlih civilizacij, pa naj bodo to arhitekturni, tehnični, umetniški... Jih skor da izenačuje med sabo, kar je ene vrste  napredek, saj je  še pred stoletjem šlo predvsem za ropanje zlata in  dragih kamnov. Je pa še vedno zanimiv, da lahko damo eni materialni starini praktično nenprecenljivo materialno vrednost in jo do onemoglosti restavriramo ne da bi ta stvar kakorkoli prispevala k duhovni zakladnici človeštva, duhovne/nematerialne  kvalitete prejšnjih civizliacij pa na ne pomenjo skor nč in  se jih sploh  ne trudmo restavrirat.

Zanimanje za preteklost nasplošno pa je v marsičem tud vračanje v obdobje človeškega otroštva in je ene vrste beg pred neznostjo in odtujenostjo današnje kulture v čase, ko se človk te odtujenosti še ni zavedu. Za tak umik  je folk pripravljen vložit dost cajta pa dnarja,  to iluzijo pa dobr  prodaja tud  svetovna turistična industrija in večji del new age duhovbne scene.