Q. wrote on 13.08.2004 at 02:23:01:

IN NOČ JE RAZSVETLJEVALA NOČ

NUIT, noč. Vsako stanje, ki pri subjektu prebudi metaforo teme (čustvene, intelektualne, eksistencialne), v kateri se muči ali umiri.

1. Drugo za drugo doživljam dve noči, eno dobro in drugo slabo. Uporabljam, če naj tako rečem, razloček iz mistike: estar a oscuras (biti v temi) me lahko doleti, tudi če nisem grešil, zato ker sem ostal brez svetlobe vzrokov in namenov; estar en tinieblas (biti v mraku) me doleti, kadar sem slep zaradi navezanosti na stvari in zaradi zmede, ki iz tega izhaja.
Najpogosteje sem v temi svoje želje; ne vem, kaj hoče, še dobrota mi prizadeva bol, vse odzvanja, živim od trenutka do trenutka: estoy en tinieblas. Včasih pa je vendarle drugačna Noč: sam, v položaju za meditacijo (je to vloga, ki si jo dajem?), mirno mislim na drugega, kakršen je; opustim vsako interpretacijo; stopim v noč ne-smisla; želja še naprej drhti (tema je presvetljena), a si nočem ničesar prisvojiti; to je Noč ne-koristi, rahločutnega, nevidnega trošenja: estoj a oscuras: tukaj sem, preprosto in mirno sedim v črni notranjosti ljubezni.

2. Druga noč ovija prvo, Mrak razsvetljuje Temo: "In noč je bila temna in je razsvetljevala noč." Ne prizadevam si, da bi iz ljubezenske slepe ulice prišel z Odločitvijo, Avtoriteto, Ločitvijo, Žrtvovanjem itn., skratka, z GESTO. Eno noč zgolj zamenjam za drugo. "Zatemniti to temo, to so vrata v vsak čudež."(Tao Te king)

(Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza)

..malo sem preletel njihovo stran, linke..    
interesting

Smrt? Ob tej misli nevernika lahko kar strese od strahu. Kaj je zdaj od kod se bo vzela, je res teta s koso pred vrati? Smrt je neka prelomnica tvojega duševnega stanja. Tvoj razum je preveč prizemljen, da bi dojel to duševno prelomnico.
              Po moje preden si se rodil nisi bil resda nič, potem pa si skupaj z razumom prišel telesno na zemljo. Tudi duša se je povezala s telesom in zaživela svobodno na zemlji. Življenjske sile in zakoni so izpopolnjevali razum, telo in dušo, torej si se osebnostno razvijal, se razvijaš in se boš razvijal. Dana pa ti je seveda svobodna volja, da razpolagaš s tem. Nagrada za dobro razpolaganje s tem pa je v nekem drugem, nam težko predstavljivem prostoru-nebesih. Ko se osbnostno izpopolniš je pred vrati smrt. Smrt ni nič drugega kot propad telesnega dela z razumskim, duša torej ostane. Duša pri človeku je neumrljiva, torej potuje do nekega drugega nam nepoznanega prostora-nebes.
          Kristus pa kot je že povedano je s svojo smrtjo na križu premagal smrt. Obljubljeno je, da bo ob drugem prihodu k sebi vzel novo telo, podobno našim zdaj. To telo se bo spojilo z dušo. Razuma, ki pa otežuje naše življenje na zemlji, pa ne bo!!! Torej bo v nebesih res raj!!! Z razumom sedaj samo grešimo, v nebesih tega ne bo!!!
         Torej česa se bojite! Verujte v nekaj in lažje vam bo!

Quote:


vse tuki in zdaj

smrti ni če nekaj je ne more nastati iz nič in v nič preiti