siaj
|
IN NOČ JE RAZSVETLJEVALA NOČ
NUIT, noč. Vsako stanje, ki pri subjektu prebudi metaforo teme (čustvene, intelektualne, eksistencialne), v kateri se muči ali umiri.
1. Drugo za drugo doživljam dve noči, eno dobro in drugo slabo. Uporabljam, če naj tako rečem, razloček iz mistike: estar a oscuras (biti v temi) me lahko doleti, tudi če nisem grešil, zato ker sem ostal brez svetlobe vzrokov in namenov; estar en tinieblas (biti v mraku) me doleti, kadar sem slep zaradi navezanosti na stvari in zaradi zmede, ki iz tega izhaja. Najpogosteje sem v temi svoje želje; ne vem, kaj hoče, še dobrota mi prizadeva bol, vse odzvanja, živim od trenutka do trenutka: estoy en tinieblas. Včasih pa je vendarle drugačna Noč: sam, v položaju za meditacijo (je to vloga, ki si jo dajem?), mirno mislim na drugega, kakršen je; opustim vsako interpretacijo; stopim v noč ne-smisla; želja še naprej drhti (tema je presvetljena), a si nočem ničesar prisvojiti; to je Noč ne-koristi, rahločutnega, nevidnega trošenja: estoj a oscuras: tukaj sem, preprosto in mirno sedim v črni notranjosti ljubezni.
2. Druga noč ovija prvo, Mrak razsvetljuje Temo: "In noč je bila temna in je razsvetljevala noč." Ne prizadevam si, da bi iz ljubezenske slepe ulice prišel z Odločitvijo, Avtoriteto, Ločitvijo, Žrtvovanjem itn., skratka, z GESTO. Eno noč zgolj zamenjam za drugo. "Zatemniti to temo, to so vrata v vsak čudež."(Tao Te king)
(Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza)
|