Apokal11 wrote on 27.11.2010 at 00:30:54:No pa gremo, za zacetek bom začel pisat o svoji mami, njena diagnoza je delna shizofrenija. Je invalidsko upokojena I. kategorije je zelo verna, dan preživi z vsakdanjimi opravili, kuhanje, pospravljanje, pranje, itd. Zelo malo časa preživi v družbi, v bistvu vse kar je v družbi je vsakodnevni nakup in nedeljska maša. Kot otrok sem velikokrat imel težave s tem kar ji verjamem in kar ne, saj so pri njeni shizofreniji prisotni prisluhi. Ti prisluhi se pojavaljajo od živih oseb ali oseb, ki so v resnici obstajale to je njene mame, sestre drugih poznanih oseb z njene preteklosti, itd. Pri njej gre verjetno za uglasitev svojih misli. Te misli niso zlonamerne in ne samomorilne narave (kot so bile pri meni) temveč so povečini neke svetovalne narave.
za primer en tak vsakdanji dogodek: ko se posedemo za mizo, da bi opravili kosilo začne mama govoriti o tem kako je danes slišala glas njene mame, ki ji je govoril kdaj in kako se sadi paprika
dejstvo je, da je njeja mama ob tem dogodku bila oddaljena 7 km v drugi vasi in je bilo fizično nemogoče, da bi se slišale.
kot otrok sem to težko doumel kaj se dogaja z njo in jo večkrat obtoževal, da si izmišljuje, ona pa je trdila naprej, da je to res in smo se skregali, zdaj si to razlagam kot uglasitev njenih lastnih misli in jo s temi glasovi sprejemam in so del naše vsakdanjosti.
začel sem se bolj ukvarjati s psihologijo prej sem se veliko ukvarjal z fiziko in matematiko
Se mi pa pojavi zanimivo vprašanje od kod naše misli? http://www.zbudise.net/blog/2007/10/kdo-misli-v-tvoji-glavi/ No, če jaz povem od kod po mojem prihajajo misli.
Naše misli se porodijo v našem srcu, in šele potem preidejo v možgane, kjer jih možgani udejanijo. Zato je po moje zelo pomembno nadziranje misli, da se ne odločamo napačno in to napačno tudi udejanimo.
Lahko mislimo kar hočemo, vendar če našemu srcu neurejena misel ni po godu, s tem še ne moremo delati napak. Če pa nam je takšna slaba misel všeč, tedaj svojo voljo že tudi povežemo s slabo mislijo brez ljubezni do bližnjega, in potem nismo več daleč od tega, da bi takšno misel, ki sta jo dopadenje in naša volja oživila, uresničila, če se nam zdijo okoliščine ugodne in brez zunanje nevarnosti dopuščajo dejanje.
Zato je vendar modro in nadvse pomembno nadzirati misli, ki se porajajo v človekovem srcu, z iščiščeno lučjo razuma in čistega uma, kajti misel je seme dejanja. Ko nas začne močno skominati, je naša misel že oživljena z našim dopadenjem in z našo voljo in potem bomo takšno oživljeno misel v sebi zelo težko zatrli. Misel in ideja je vendar seme dejanja, to pa je sad semena. Kakršno pa je seme takšen je sad.
Zato si lahko mislimo kar hočemo, toda ne oživimo nobene misli in nobene ideje do sadu, dokler je pošteno ne preizkusimo pred sodnim stolom svojega razuma in uma! Šele tedaj, ko misel tam prestane svetlobni in ognjeni preskus, jo lahko oživimo v sad ali dejanje, in tedaj nas že sme mikati kaj dobrega in resničnega; toda nekaj neurejenega, ki očitno nasprotuje ljubezni do bližnjega, nas ne sme mikati.
Dokler namreč človek ne postane popoln gospodar svojih misli, tako dolgo tudi ne bo gospodar svojih strasti in dejavnosti, ki iz njih izvirajo. Kdor pa ni gospodar in mojster v sebi in nad seboj, je še daleč od popolnosti in je ter ostane hlapec greha/napak, porojenih iz njegovih neurejenih misli in strasti, ki izvirajo iz njih, ter uničujejo vsega človeka.
Zato je po moje zelo pomembno vedeti od kod prihaja misel, pa lep pozdrav.