Mene pa zelo mori, da se nekateri zmrdujejo nad vero, ceprav sploh ne poznajo niti tega, kar kritizirajo. Pravzaprav obtozujejo to, cesar sploh ne poznajo, jim je neznanka, povsem protislovno. Res pa je, da ima vsak pravico do svojega lastnega mnenja in lahko javno poda svoje osebno misljenje ter prepricanje, vendar v mejah respekta in spostovanja do drugace mislecih. To se mi zdi povsem neuuko, da npr. kritiziras dolocenen religije, Koran, Sveto pismo, RKC itd., pa ceprav nisi nikoli odprl niti ene samcate strani, da bi se poucil o njeni vsebini in se vsaj okvirno seznanil o cem ta knjiga sploh govori. Torej je za vecino kritikov vse to "spanska vas", a si kljub temu pridrzujejo pravico do kvazi svoje "objektivne kritike" in nesmislnega podajanja predsodkov. Namrec kot laik vem, da nobena religija ne uci nic slabega, ravno nasprotno, ljudi poziva k strpnosti, enakosti, bratstvu, ljubezni in gradi na altruisticnih vrednodah. Vse to pa se prevec posplosuje in relativizira oziroma vse se mece v isti kos ter se gradi na laznem konceptu. Kot primer bi dal, ce se kritizira Rodeta in kot tako tudi institucijo RKC, se pa potem naenkrat domala vsi kolektivno znajdejo v istem kosu, ki pripadajo tej veroizpovedi, kot da bi bili ostali brez svoje pameti in mnenja. Se pravi krivda enega se avtomaticno prenese na vse in obratno. Ali pa, da se po strani gleda na muslimane, kaksen nacin oblacenja imajo in kako moski ponizujejo zenske. Tu se moramo zopet zavedat, da Koran sploh nikogar ne prisiljuje k temu, da mora zenska imeti zakrit obraz in se pokoravati moskemu. Vse to je njihova tradicija, ki pa je zal taka kot pac je (recimo Cerkev v sr. veku). Mi gledamo na stvar tudi z druge kulturne perspektive, na kar pa je zopet glavno vlogo odigralo okolje in vzgoja, v kateri smo se razvijali od malega. Sprasujem se, cemu je na svetu tako malo strpnosti in toliko sovrastva ter nekih cudnih predsodkov, ki venomer vodijo v ponavlajoc se ciklicno zacaran krog brez konca in kraja, enak, kot da si pes poskusa ujeti rep? Problem niso religije in verstva, ampak tici v nas ljudeh samih oziroma v nekaterih posameznikih!

Če ocenjuješ po učinkih je dejstvo, da od religij ni takorekoč nobene koristi (razen za posvečene in zadovoljitve črednih občutkov), lahko se reče, da imajo pomembno vlogo pri marsikateri bedi.



Še o miroljubnosti svetih spisov:

Nova zaveza:

Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.  ( Mt 10,34 )


Koran:

Bojevanje vam je usojeno, kljub temu, da ga sovražite. Mogoče je, da sovražite nekaj, kar je za vas dobro, in mogoče je, da imate radi nekaj, kar je za vam škodi. Alah ve, vi ne veste. (2. sura, verzi 212-214)







uživajte!

Zame je vlada šeriatskega prava učinek religije.

Tako kot tudi križarske vojne ali pa indijski kastni sistem, zažiganje čarovnic, nasilno iskanje novih vernikov - te učinke lahko v prvi vrsti pripišemo delovanju religije.

Aja, tudi kuminizem je izredno simpatičen sistem - v praksi pa se za takega ne izkaže (razen za določene posvečene).

Vsaka religija je v prvi vrsti ideologija, ki služi nekaterim, da laže vladajo in kot taka ima bore malo pozitivnega. Religija je po moje že v osnovi zgrešila - in z lahkoto se upam trditi, da so nam sedanje stanje (za nas lahko priznamo, da živimo precej bolje od naših prednikov) posledica tega, da se je religijam v veliki meri prirezalo peruti. V dobi religij je zadeva bolj ali manj stagnirala - razvoj (na bolje za večino posameznikov) se je začel šele, ko so njihove spone popustile.


Manj religije, bolje se imamo  



(lep primer so "religiozne države" - večji je vpliv religije na življenje, slabše živijo; razen v Vatikanu - izjema potrjuje pravilo)


uživajte!

DylanDog wrote on 14.06.2003 at 17:47:09:



Lahko bi rekel razlika med teorijo in prakso - v teoriji so dobre, v praksi pa slabe.

Nekaj, kar se v praksi izkaže za slabo, je slabo.
Pa čeprav je mišljeno dobro.

(pot v pogubo je tlakovana z dobrimi nameni)

(recimo tudi Mohamed je že na svojem začetku preganjal Žide in tiste, ki niso bili z njim)


uživajte!

Religija kot religija ne obstaja. (ni religije same na sebi)

Obstajajo knjige in zapisi, ki sami na sebi niso nič nič drugega, kot črke na papirju (temu bi lahko rekel mrtva religija).

Religija je izbor nekih naukov, kanon svetih spisov, skupaj z verniki. In če se zadeva zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v praksi udejanja kot slaba, je slaba ali pa vsaj popolnoma nekoristna.

(neumno bi to bilo govoriti o knjigah - razen kot literarni kritik)


In če se po tisočletjih izkušenj različne vere izkazujejo kot nosilke konfliktov, si je potrebno priznati - zadeva v teoriji izgleda lepo, ampak v praksi je od nje več škode kot koristi.

Je že tako, da je bistveno določilo za vsako religijo ravno neka skupnost, ki se organizira, vendar pa ni smiselno ločevati med religijo kot tako in nato med ljudmi, ki to religiji izvajajo ali ne.

Po moje bi se brez religij lahko živelo lepše - v kar se v precejšnji meri tudi lahko prepričaš tu in zdaj: v državah, kjer religija nima nobene dejanjske moči (in je stvar svobodne izbire) se živi lepše.




uživajte!

t wrote on 14.06.2003 at 17:17:16:


Napacna interpretacija tega svetopisemskega odstavka, namrec se da na vec nacinov razlozit. Ravno tu gre za nesporazume, kar je lahko celo nevarno, ce si to tako razlagas. Ravno v tem vidijo verski ekstremisti opravicilo in povod za svoja radikalna dejanja (krizarske vojne, pobijanje nevernikov), ko se sklicujejo na narobe razlagane odstavke iz svetih knjig, kot sta Koran in Sv. pismo.

No, bom jaz probal to razlozit. Nic v Sv. pismu se ne sme vzeti dobesedno, saj sta v ozadju simbolika in metaforika.

Mec v Sv. pismu ne predstavlja dobesednega meca iz jekla, ampak v tem primeru pomeni neko radikalno spremembo (obrat za 180 stopinj od takratnega misljenja), ki se nanasa na Jezusa, ko po vrsti bica hinavscino in socialne krivice tedanjega casa. Ta sprememba pomeni preoobrat v samem sebi, ki mora biti temeljita.

Jezus ni bil revolucionar v politicnem smislu, taksnega Mesijo so pricakovali Judje, da jih resi izpod rimske nadoblasti in jarma. Ker pa jih je razocaral in ker ni ustrezal njihovim merilom, so ga krizali. Bil je pacifist, vendar ne tipa ala Ghandi, ki je zagovarjal pasivni odpor itd. Res je napisal, da moras nastaviti se drugo lice sovrazniku, ampak ne tako, da se pokoravas.

t wrote on 14.06.2003 at 17:40:12:


Kakor za koga. Ni zlatega pravila, celo nasprotno bi si upal trditi, vera ti vliva upanje in usmisli zivljenje in zadovolji vedno se porajajoca eksistencialna vprasanja, ce jo na prav nacin uporabljas in prakticiras, ne gres v neke skrajnosti. Skratka vera je v svoji primarno formi, nekaj izredno pozitivnega. Vsak ima svojo vero, saj je ateizem tudi vera. ni ga cloveka brez vere, ker drugace bi ze zdavnja obupal sam nad seboj.