titud wrote on 18.06.2003 at 10:59:23:Kva pa če je tovrstna bolezen naravno stanje človeka oz. da je človekova naloga edino ta, da se nauči z njo živet? Kaj pa je človk dejansko zmota narave, en poneserčen al pa vsaj nepopoln božji eksperiment?
kaj pa ce, kaj pa ce... ocitno spekuliranje, ki nam ne prinese lih nevemkaksnega miru, gotovosti, kaj sele zadovoljstva, a ne?
drgac pa, ce bi bil clovek nepopolni eksperiment Boga je isto kot ce bi reku da je Bog nepopoln, oz. da ne ve kaj dela. Tko govorijo seveda le tisti ki vejo o Bogu prav malo, ali pa ateisti * (ki nocejo nic vedt o njem), med katere se ponavad sam uvrscas tud ti, ti_tud.
* ateisti nocemo vedt ali izvedt nic o Bogu iz ljubosumja, ker to logicno pomeni, da obstaja nekdo vecno visji kot jaz, in se na vsak nacin trudim dosezt in dokazat "ekskluzivno enakost, enost vseh", sam sm tok neinteligenten, da si s tem prikrajsam ljubezen in s tem zadovoljstvo. ostane mi le ponos. toda kaksno uporabnost (glede zadovoljstva) ima? naj se vsak sam preprica o tem iz svojih lastnih (prejsnih, trenutnih, ali bodocih) izkusenj.
Quote:Tle ena doza apatije pol čist samozaščitno deluje in je sprijaznjenost s tem, da je samo človk, edin način, da se človek nardi bogu enakega al pa vsaj podobnega?
spet poskusamo prikazat, dokazat, dosezt tist kar nam nikol ne bo uspelo? in v koncni fazi nam tud ne bi prineslo nc dobrega, ker...
...smisel obstoja je zadovoljstvo, drgac je brez veze sploh obstajat, ce mene vprasas. in, ali res lahko z gotovostjo trdimo, da je Bog cloveka naredu da bi ta ostajal vecno apaticen (nezadovoljen), al je mozno to, da ne izkoristimo moznosti zadovoljstva ki nam ga prav on stalno ponuja, vendar ne vsiljuje? (po moje zihr ne to drugo, ker pol bi to pomenil da jaz nisem prevec inteligenten)
...ker ce je "trajno zadovoljstvo ali ljubezen" le iluzija (slepo upanje vernikov), pol je najboljs da se kr ubijemo, in bomo najhitrejs resil vse probleme/trpljenje obstoja.
clovk nikol ne more postat Bog (ali njemu enak). ze sama ideja o "postajanju" Bog je nesmiselna, ce ne celo smesna. Bog je skos Bog. ne da je to nekoc bil, pa je vmes pozabu (halo?) in enkrat v prihodnosti spet to bo, ko se bo tega zavel, heh.
Bog je izvor vsega (tud cloveka), clovk je le delcek ene izmed njegovih potenc in kot tak namenjen njegovemu sluzenju. Bog in clovek sta hkrati eno in razlicno, tko kot nikol ne mormo razdruzit ognja (substanca) od njegovih potenc svetlobe in toplote, pa vendar niso isto. ko "dva" (individuma) postaneta "eno" (v interesu) se temu rece ljubezen, ta pa je tista ki prinasa zadovoljstvo.