gape wrote on 01.06.2003 at 11:47:17:telo potrebuje zato, da lahko _deluje_ na tej ravni kamor je prišla po nove izkušnje.
lahko bi reku, da smo pršli sm dol iz firbca in se naselili v telesa, saj je tovrstna izkušnja zelo redka v vesolju. nismo pa pričakovali da imajo telesa neki podobnega kot je naša duša. v bistvu smo napačno shekal sistem, kdor že pač ga je heku.
mora se naseliti (spet in spet) pa zato, ker je to edina pot ven iz tega istega moranja.
MORA se naseliti in medtem ko je naseljena v enem lifetimu se MORA naučit nedelovanja, s tem da ga že obvlada, naučit mora samo še telo.
.... ok ne sicer užitek, ampak sreča bi lahko bla pokazatelj a res nedelujemo v svojem lajfu, vsaj malo ...
govoriš isto, s to razliko, da grem sam nekoliko dlje:
Če "zavest" potrebuje telo, potem nikakor ne more biti popolnejša od njega - v bistvu rangira niže, saj brez telesa do teh "izkušenj" sploh ne more.
Zato se mi tudi zdi neumnost govoriti , da je "firbec" lahko vzrok za neke precej hipotetične operacije (kot spust zavesti do telesa) - to se mi zdi precej slab izgovor; še manj pa smisel.
Po drugi strani pa se zavest vidi tudi zapisana temu "mora" - nekakšni obsojenosti; in se prej zdi še pogojenejša: najprej je obsojena na kroženje in svoj "firbec": torej nekaj ji manjka in to so "izkušnje": še ena ironija - zavest potrebuje izkušnje, ki jih nabira v "materialnim", nato pa naj bi jih odnesla nazaj v "idealno".
Če nekoliko obrnem - materialno je za idealno neustavljivo privlačno, zato ga pride raziskovati: še ena ironija je torej, da vseobsegajoče idealno ne pozna materialnega (torej se govorjenje o nadrejenosti idealnega materialnemu ponovno izkaže za spolzek teren - idealno na sebi ne pozna materialnega, zato se mora spuščati vanj in ga "obvladovati"). In če se idealno šele spušča v materialno potem to kaže na odvisnost od njega, medtem ko materialno lahko obstaja samo na sebi in ga idealno sploh ne zanima.
Zatorej duša je ime za nekaj na telesu. Zavest pa tudi. (velja za ta svet)
(celotna izpeljava je namenjena predvsem prikazu paradoksnosti ločevanja duha in telesa, nato pa nesmiselnosti postavljanja idealnega (duhovnega) pred materialno)
In največ kar lahko storimo je, da pridemo do tistega najresničnejšega bitja v nas - do bitja, ki bo umrlo. To je smisel nedelovanja.
uživajte!
(užitek pa je dober indikator poti srečnosti)