t
5 p
Offline
Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender:
|
»Prisotno je tik pred tvojim obrazom in v tem trenutku je celotna stvar predana tebi. Za pametnega človeka, bi bila že ena beseda dovolj, da bi ga prepričala v resnico tega, toda celo tedaj se vtihotapi napaka. Še bolj tako je, kadar je to zavezano papirju in črnilu, ali če je prepuščeno besednim demonstracijam ali logičnemu dlakocepstvu. Tedaj se še bolj odmakne od tebe. Veliko resnico Zena poseduje vsak. Poglej v svoje lastno bitje in je ne išči pri drugih. Tvoj lasten um je nad vsemi oblikami; je svoboden, miren in učinkovit; popolnoma se oblikuje v tvojih šestih čutih in štirih elementih. V njegovi luči je vsrkano vse. Utišaj dualizem subjekta in objekta, pozabi oboje, transcendiraj intelekt, loči se od razumevanja in neposredno prodri globoko v identiteto budovega uma; zunaj tega ni nobenih realnosti. Zato je Bodidharma, ko je prišel z zahoda, preprosto razglasil: ´Ko neposredno kaže na lastno dušo vsakega posameznika, je moj nauk edinstven in ni zapleten s kanoničnimi učenji; je absoluten prenos resničnega jamstva.` Zen nima ničesar opraviti s črkami, besedami ali sutrami. Zahteva samo, da neposredno dojamete bistvo in tu notri najdete svoj miren dom. Ko je um vznemirjen, je razumevanje ovirano, stvari so prepoznane, pojmi so zamišljani, pošastni duhovi so zaklinjani in predsodki postanejo nebrzdani. Tako bo Zen zavedno izgubljen v zmešnjavi. Modri Sekiso (Shih-shuang) je rekel: ´Ustavite vsa vaša hrepenenja; naj se pojavi plesen na vaših ustnicah; postanite kakor kos brezmadežne svile; naj bo vaša misel večnost; bodite kakor mrtev pepel, hladen in brez-življenjski; še enkrat, bodite kakor stara kadilnica v opuščenem vaškem templju!` V to položi svojo preprosto vero, poduči se torej; pusti, da bosta tvoje telo in um obrnjena v brezdušne predmete narave kakor kamen ali kos lesa; ko je doseženo stanje popolne negibnosti in brez-zavednosti, bodo odnehali vsi znaki življenja in izginili bodo tudi vsi sledovi omejenosti. Niti ena sama ideja ne bo motila tvoje zavestnosti, in glej, nenadoma se boš začel zavedati obilja luči v polnem zadovoljstvu. To je, kakor naleteti na luč v popolni temi; kakor odkritje zaklada v revščini. Štirje elementi in pet agregatov, niso več občuteni kakor breme; tako okreten, tako lahek, tako svoboden si. Tvoj lasten obstoj je osvobojen vseh omejitev; postal si odprt, lahek in prosojen. Dosegel si razsvetljujoč uvid v samo naravo stvari, ki se ti sedaj prikazuje kot čarobni cvetovi, ki nimajo nobenih oprijemljivih lastnosti. Tukaj je prikazan neizumetničen jaz, ki je izvorno obličje tvojega bitja; tukaj je gola prikazana najlepša pokrajina tvojega rojstnega kraja. Tu je samo en direkten prehod odprt in neoviran skoz in skoz. Tako je, ko se odpoveš vsemu – svojemu telesu, svojemu življenju in vsemu, kar spada k tvojemu najbolj notranjemu jazu. Tukaj dosežeš mir, lahkotnost, nedelovanje in neizrekljivo radost. Vse sutre in sastre niso nič več, kakor komunikacije tega dejstva; vse sage, tako starodavne, kot moderne, niso potrošile svoje genialnosti in domišljije, za noben drug namen, ampak zato, da bi pokazale pot do tega. To je, kakor odklepanje vrat do zaklada; ko je vhod enkrat dosežen, nam je na uporabo razpoložljiv vsak predmet, ki ga zagledamo in dostopna vsaka priložnost, ki jo opazimo; zakaj, ali niso vseeno mnogovrstnosti, vse posesti vsebovane znotraj tvojega izvornega bitja? Vsak zaklad, ki je tam, šele čaka tvoje zadovoljstvo in uporabo. To je tisto, kar je mišljeno z ´Enkrat doseženo, večno doseženo, celo do konca časa.` In vendar, v resnici ni ničesar doseženega; kar si dosegel, ni korist in vendar je nekaj resnično doseženega v tem.«
(Yengo 1566-1642)
|