Titud, tud mene so spomnile na tiste Lilithine.


Ko sem malce raziskovala, pomeni v sanjah pogovarjati se, da se v RL s tisto osebo ne pogovarjaš. Me je kar  razžalostilo, ker se mi zdi res. Ampak vse je za nekaj dobro.

titud wrote on 08.09.2004 at 10:24:32:


V osnovi se strinjam in razumem, kar praviš. Vendar sem pozorna na to, da je komunikacija v sanjah večplastna, torej bolj skozi čute, vsaj pri meni ni veliko pogovorov, temveč je vse skozi simbole in dogajanje. Ko pa je dejanski dialog, pa imam občutek, da ne prihaja iz mene direktno, kot recimo te besede: "Gospod je prijateljica." Te se mi zdijo misel modrega. No, pa ne da jaz modrosti imela v sebi , ampak so nekako izvlečene iz mene oz. so dejansko od zunaj.

titud wrote on 08.09.2004 at 09:47:09:


Ah, v mojih sanjah ni šlo za odsotnost komande...saj je konjiček vendar ves čas sledil moji volji. Če ne bi bilo komande in bi šel po svoje- potem bi me sanje močno skrbele.
Prav zato ker pa je bila ene vrste neformalna komanda (že samo želja, lahno usmerjanje), ki jo je konj poslušal brez vseh mehanskih kaznovalnih ukrepov (napr. brez zatega vajeti, stiskanja ipd.)- prav zato pa so sanje tako zelo pozitivne, ker govorijo o dobrem stiku s seboj, o notranji veri, kljub zunanjim racionalnim pomislekom in racionalni ne-veri.

Ja, ampak pravi presežek  je bil prav v tem, ko je konj prevzel (so)odgornost  za dejanje, katerga  izid pr teb ni bil v naprej zazihran. Presežek je glih v  upravičenju  tvojga  zaupanja...

V tem smislu vidm podoben presežek v  lop-inih sanjah, samo da pri nej presežek ustvari neupravičeno nezaupanje.  Ker je bla ona vnaprej nezaupljiva do tega, da vozilo lahko prevzame (so)odgovrnost,  je
divjo  vožnjo občutla  kot  nočno moro in ne kot  užitek, čeprav je bil 'iztržek' vožnje tko kot tvojga jahanja v bistvu isti, torej srečen.

exodus wrote on 08.09.2004 at 13:53:03:


Kolkr se jest spomnim, sanjanje medvedov pomen, da te obkrožajo dvoličneži. Jest bi to tko interpretiral, da te opozarajo, da nis sposoben  oblikovat kriterija, po katerih bi razpoznal drugega takega kot je, ker tud si tud sam razdvojen.  Kače pa so zlo pogost objekt sanjanja in majo množico pomenov že samo če se pojavijo, kaj šele, če maš z njimi  'odnos'.  Zanjo bit tud zlo pozitvne, ker so v bistvu simbol spoznanja. Tko da vzem kakšne bukle pa poglej vse možne razlage.

Lilith wrote on 08.09.2004 at 14:22:26:


Užitek/ugodje  ni edino  merilo skladnosti jaza in sebstva, ker je težko vedet, ali ne  izhaja morda  iz samozadovoljstva inflatornega jaza, ki si umišlja, da se je uskladil sebstvom, čeprav si ga je v bistvu začasno prisvojil. Prav tako neugodje ni edino merilo neusklajenosti, saj je neugodje ponavadi ravno odostnost  zadovoljstva inflatornega jaza  in je tako neugodje v bistvu bliže skladnosti...

Sence so v tem smislu ene vrste indikator, ki kažejo na to, koliko sta sebstvo in jaz res skladna oz. centrirana na isti osi. Drgač kot skoz senco njune uskljenost oz.  'razštelanosti' ni mogoče zanesljivo razpoznat in če senco  zavestno zanikaš to še ne pomen, da si pol 'nacentriran'. V sanjah sence prevzemajo oblike  konkretnih, vendar  slučajnih  psihičnih  vsebin, ki jih kot sence ne moreš prepoznat samo po tem,  ker zbujajo neugodna občutja. Nasprotno, kompezatorne sanje, kot  jim praviš, so lahko prav prijetne, čeprav so zavajajoče če jih  interpretiraš kot  neposredno navodilo za tvojo zavestno dejavnost.  

Tendenca po  skladnosti  med jazom in sebstvom sicer obstaja in ji je  treba zaupat, do znamenj,  ki nas k njej zvestno  vodijo, pa je treba bit po mojem mnenju  po defoltu nezaupljiv.      

gape wrote on 08.09.2004 at 21:52:17:


Zato, ker so znamenja večpomenski  simboli in ne enopomenski znaki. Po znakih se zavestno orientiramo na na fizičnem nivoju, po simbolih pa se centriramo globinsko. Če znamenja jemljemo kot znake, zapademo v vraževerje oz. lažno vedenje, ker  psihične vsebine   povanjimo kot  odraze/odtise  čutne stavrnosti, čeprav to niso (še posebej, če nam to ustreza, nas  ščiti in tolaži). Skušnjava, da bi to počeli, je zato  velika in celo načrtno stimulirana (zaradi tržnih, političnih, zakonsko/partnerskih ineteresov). Če pa se znamenja naučimo jemat kot  simbole, sporočilnost sanj ni več površinska in enopomenska in delujejo podbno kot astrološka zanamenja zgolj kot neka tendenca k udejanjju nečesa absolutnega/resničnega in v naprej danega.  Jaz je sicer v skušnjavi, da bi si to prisvoju, ampak ker  tega samo po seb nedoločljivega v celot ne more induvididualno zapopast ne da bi shkrat  inflacijsko napihnu, se mora jaz s temi vsebinami naučit pazljivo korespondirdat. To ne pomen, da ne sme zaupat njihovi sporočilnosti ali jih clo ignorirtat, ne, v sporočilnost mora brezpogojno zaupat, samo tega brezpogojnega zaupanja ne sme pretvorit v enoznačnost. Ker zna sanjska resničnost  bit impresivnješa/barvitejša  od čutne  realnosti same,  to ne pomen, da jo lahko nepsredno nadomesit oz. da se ji mora ta v celot  podredit.

Se prav: verejt/zaupat/prepustit, vendar s hkratno previdnostjo, pozornostjo in polno zavestjo.