titud wrote on 08.09.2004 at 15:32:46:


Jaz verjamem, da obstaja v naših sanjah tudi ena varovalka, na katero ti do sedaj še nisi bil pozoren oz. je vsaj še nisi omenjal. In to je splošen vtis, ki nam ga sanje pustijo. Če se orientiramo po njem, ne bomo veliko zgrešili.

Sanje,  part V:

Na enem križišču v našem kraju, kjer se pogosto dogajajo nesreče, mojga lepega skor  novega rdečega  fičkota oplazi ena razvalina od avta. Moj fičko ma eno dolgo globoko brazdo čez oboje vrat na šoferjevi strani, onemu drugemu pa se čist nč ne pozna. Začnem noret nanjga, da je na fičotu najmanj za 1000 mark škode in da naj mi jih da na roke al pa vsaj zavarovalni kupon. Un nekaj menca, da cel avto ni tolk vreden, pol pa pokliče svojga zavarovalniškega agenta. Agent začne nekaj izpolnjevat, mene pa začne skrbet moje zavarovanje. Najdem prometno, v kateri piše, da je fičo zadnjič registriran leta 89. Sploh ne znam presodit, a zavarovanje še velja al ne, a ni morda že ene par let  avto neregistriran... Mam  ful mučen ubčutek kot da nekaj ne more štimat, da vse skupaj sploh ne more bit res, kako to da je  fičo skor čist nov, pa še štiri  vrata ima... Zato začnem tipu, ki me je zaletu, nekaj mutit, da pustva zavarovalne kupone, pa da naj mi da vsaj ene 500 dem  al naj kar  pozabva vse skupaj, saj on itak nima nobene škode....

Pri analizi sanj sem bil zjutraj najbolj pozoren na moment, ko se mi je v sanjah  najbolj 'zadel': da to, kar se dogaja, ne more bit res, ker nekaj  časovno pa tud vsebinsko  ne štima. Ta je bil v bistvu najbolj močan, izhaja pa po moje iz tega, da sem glih včeraj čekirov tisto spletno stran od društva  lucidnih sanjallcev, na kateri je napisanih kup metod za reality check, med njimi pa je bla tud časovna nelogičnost. Pa še to je pisal, da če se čez dan zavestno ukvarjaš z metodami  lucidnega sanjanja, si pol na nelogičnosti  sanjske realnosti že v sanjah bolj pozorn, tko da...  

Naj še rečem, mati je šla specialistu, ni slabo (nujan reden zdravniški pregled)
-----------

Pred morda en mesec, imela sem sanje:

v neki sem visoki zgradbi, ne spomnem se zgleda zgradbe, pak koliko se spomnem ta ni bila nova, posebej ne moderna.
Nahajala sem se visoko v zgradbi. Dol v dvorišču, ali okoli zgradbe, nahajali so se ljudje in so nekaj pevali, ali , ne vem več kaj so delali..
Pogledala sem dol.  (skozi okno ?)  Dol je bilo dosti ljudje. Ljudje so skoraj takoj spremenili držo, obnašanje...,  gledali so gor... in pokazali so veselje...  Men se zdilo da se to dogaja zarad mene... , razumela sem da so veseli ker so opazovali da ih jaz opazujem?  Imela sem misel da me ti ljudje že poznajo... in da jim je zelo všeč, veseli so da so me videli...

---
v RL sem potem razmišljala o mojem nižjem egu ... ???  
---


Sn0wBall, nenavadne sanje imaš... tiste katere si opisal v ''luc. sanje in ap''

 Mene zanimajo in  ''še tiste 2 ki so ble mal scarry''
lp

Danes sem imela zanimive in custveno silno intenzivne sanje. Se kar cel dan sem pod vtisom teh sanj in odlocila sem se, da jih zapisem.

Stala sem v sobi iz svojega otrostva in na steni, ki je mejila na dnevno sobo, na tistem koncu stene, ki se je dotikala zunanje stene, videla in gledala vrata. Vrata so bila svetla, bez, skoraj bela in imela so kljuko zlate barve. Vedela sem, da so ta vrata ze zmeraj bila tam, ves cas mojega otrostva, pa jih nikoli nisem smela odpreti, nikoli nisem videla, kaj je za njimi. Malo sem se cudila, kako da jih nisem nikoli poskusala odpreti in hkrati sem vedela, da nisem smela, da se o teh vratih ni smelo niti govoriti niti jih odpirati.

Odlocila sem se, da jih odprem. Na moje presenecenje sem jih odprla brez tezav, ni bilo potrebno nobenega odklepanja ali vdiranja, nobenega odpora nisem cutila. In potem sem jo zagledala: Soba s klavirjem! Soba je bila precej ozka, na nasprotni steni je  v levem kotu stal pianino. Ob obeh daljsih stenah so bile do stropa temno rjave lesene knjizne police, polne knjig. Desno od vrat je bilo okno, pogledala sem ven, da sem videla, na katero stran hise gleda in pomislila, kako da ga od zunaj nisem nikoli videla.

Ob tem odkritju sem se pocutila silno ogorcena, prevarana, prikrajsana. Ob tem sem kricala in kricala. Ta soba je bila celo moje zivljenje tukaj, jaz pa nisem smela do nje, nismo govorili o tem in nisem je mogla uporabljati. Takrat sem vedela, da je oce sprejel to odlocitev in bila jezna sem bila nanj, ker se je odlocil, da o vratih in sobi ne govorimo ter cutila razumevanje in socutje do mame, ki se je njegovi odlocitvi podredila in zato zbolela.

Iz sanj se spomnim se prizora, ko s prijateljem sedim v sobi, gledam, katere knjige so na policah, katere poznam, katere sem ze brala, vzamem eno in povem prijatelju, ta pa je tvoja, odprem jo in izkaze se, da je video, gre za film, dramo o nekem paru, in zmeniva se, da ga bova kdaj pogledala.

Sanje so se se nadaljevale, pa ne vem vec, kako.

Morda ima kdo kak namig za smer razmisljanja o razlagi teh sanj.

Lilith wrote on 09.03.2005 at 12:54:08:


Ko sem prebrala, kar sem danes tu zgoraj napisala, mi je postalo povsem jasno, zakaj sem ponoči sanjala, da sem bila posiljena. Jao, res so bile hude sanje.

Pa hkrati je to lep primer, kako nezavedno samo od sebe deluje. Zjutraj sem si sanje v mislih bežno obnovila, vseh detajlov se nisem spomnila....potem sem imela potrebo pokomentirati to zenovsko zgodbico (nezavedno na delu).... in šele nato sem skapirala, da me je včeraj v bistvu ista zadeva morila, kot se mi je kasneje manifestirala v sanjah.

A tiste zenovske?
Kako sem jo jaz dojela: če ti hoče kdo nekaj slabega (t.i. "darilo") naložiti - in ti tega ne sprejmeš - potem ostane on s tem slabim, a ne?
In obratno, če je v tem uspešen, vse govno preloži nate, da se potem on bolje počuti.

Jaz sem razumela, da ni sprejel darila. Da ni sprejel sramotenja, zato je tisti prvi odšel osramočen.

(lahk pa si vse skupaj čisto narobe razlagam - pač v skladu s problemom, ki je trenutno aktualen pri meni)