pravi mojster je kanal čiste ljubezni, resnice in miru, ki ga lahko nekateri  ljudje čutijo na daljavo, hkrati pa tak garač, da mu ni para, vsak dan na nogah že od štirih naprej, v enem dnevu pa naredi toliko, kot mnogi niti v enem življenju in povrhu vsega pa še vedno dobre volje.

Ne poznam niti enegasamega človeka, ki bi zdržal tak hud tempo kot ga ima on.

Mi je pa res uganka, zakaj se nekaterim nikakor ne razkrije, drugi pa že samo da ga prvič nekje slišijo, ali vidijo na neki video predstavitvi pa že padejo od blaženosti kar dol.
Kolikor ljudi, toliko čudi.

ja no,sej mogoce sem si odgovoril v prvem stavku prejsnjega posta, sam vseeno....zdej govorimo o Mojstru

Quote:


ja vsak je kanal čiste ljubezni, ampak večina ga ima zapacanga s svojimi dvomi in strahovi, jezo ,sovraštvom itd
prava ljubezen pa je vedno čista v kakršnikoli že obliki, ker je lahko le brezpogojna, vse ostale pa so že kaj drugega kot pa to.

Cau, ravnokar sem se prijavila in se počutim kot čista začetnica.  Sanje, pravite? Meni ene moje ne dajo miru, ker so bile tako težke in strašljive.
Takole se je dogajalo, stala sem na robu visokega prepada s čudovitim razgledom, nebo je bilo jasno, sončno, gore so bile v ozadju, spodaj pa prelepa pokrajina, travniki, gozdovi in veliko temno jezero. Ne vem zakaj, ampak morala sem se odriniti z roba, da bi poletela. In v trenutku ko sem se odrinila z roba se je zrak pod mojimi nogami, ki je bil prej pač neviden, spremenil , da je bil videti kot da ni zrak temveč voda. Najbolj čista voda kar sem jih videla. In nisem poletela, temveč sem padla skozi to vodo, v tisto v jezeru. Temno vodo, pod gladino pa sem z nogami čutila neke vrste alge, kot kosmata odeja so bile na veliki skali
po kateri sem se vzpenjala. Tako sem se znašla sredi jezera, na vrhu te kosmate skale in sem sedela tam ,tako da sem imela noge na vsaki strani skale.  Nato pa je priplaval delfin. Z glavo me je drgnil po nogi, kot da hoče, da jih dvignem ven iz vode. IN sem jih.
Nato pa sem se zbudila.

Precej zatem, pa sem zopet sanjala iste sanje. Ista pečina, ista pokrajina, isti skok z roba. In ko sem bila v zraku, me je prešinila misel, da lahko padem, vendar sem si mislila ali vedela, da lahko obstanem v zraku. In tako se je zrak zopet spremenil, postal je gost, tako da sem ga videla, kot valovanje vode pri plavanju.  In sem letela. In bila sem polna miru še nadaljnih nekaj tednov.
Pa mi je rekla prijateljica, da je delfin dober znak, da je messenger od boga in da sem dobila sporočilo od njega.  

Menite, da je temu tako? Ali pa je res, da temna stoječa voda ne pomeni nič dobrega?

Thanks, enako.
A veš, človek vedno nekaj išče ,bere, razmišlja in si domišlja da nekaj že ve, potem pa pride trenutek, ko čisto nič več ne ve.  In takrat je fajn, da se spomni ali pa da ga kdo drug spomni, da vedenje še vedno je v njem, če si prisluhne.
Zato hvala še enkrat.

sm se mlad, mogoce cez par let

vseeno hvala

Nekoč je Johann Nestroy izjavil naslednje :  Nekaterim ljudem se srca krčijo v enaki meri, kot se njihove denarnice širijo.

Jap, pa še kako drži  

lepo povedano veronika,

seveda pa obstaja še tretja varianta,

ko se ljudem istočasno širi in denarnica in srce.

Marsikdo, ki nič nima je tudi tak skopuh, da joj,
kot poznam ljudi, ki veliko zaslužijo,
a tudi veliko dajo za dobrodelne namene
in če mene vprašaš,
komu bi prispeval je odgovor jasen;
Temu drugemu menda