Hallo,
Sem na temu topicu precej na siroko govoril o sanjah o dveh hribih in nasploh o podrocju tu blizu mene, ki ga ze vrsto let precej pogosto obiskujem v sanjah. Sama sanjska pokrajina je zelo avtenticna s to razliko, da v sanjah tam kjer je sicer ravnina stojita dva hriba.
Kot sem ze rekel, sem vse ze precej podrobno opisal na temu topicu in se ne bom ponavljal.
Vceraj zvecer sem se vsedel v avto in se odpeljal brez konkretnega cilja proti temu predelu. Zavil sem na cesto, po kateri se se nisem vozil in, da skrajsam, na svoje veliko presenecenje po krajsi voznji naletel na vas s pribliznim imenom Pod Gora.
Zakaj se ravno ta vasica imenuje Pod Gora ne vem, vem samo, da kaksnega zemljepisnega razloga za to ravno ni. Vsaj ocitnega ne, da skrajsam in ne kompliciram.
Morda le nisem edini, ki je tukaj sanjal hribe, ki jih sicer ni. Malce spekulacije...
Skratka, zvecer, ko sem se vrnil domov, sem sel seveda spat. Tokrat v sanjah sem zopet obiskal to vasico in bil z vec ljudmi v eni od his iz te vasi.
Nato sem zapustil vas in odsel v kraj, ki je prav tako blizu mene. Tokrat juzno. Vstopil sem v staro, nekdaj romarsko cerkev. V tej cerkvi sem bil nestetokrat, a sem jo sedaj prvic videl v sanjah. Eden kip je se posebej pritegnil mojo pozornost. Z njim sem se v bistvu kar precej casa ukvarjal...
Ko sem se koncno odlocil, da zapustim cerkev, me je na vratih pricakal duhovnik. Prijazno mi je postavil nekaj vprasanj, malce sva se pogovorila, nato pa sem odsel.
Hodil sem ob cesti in opazoval travnik zdraven. Zopet sem videl hrib in mocno slutnjo kaj naj bi bil, vendar sem ga v sanjah zavrnil kot neustreznega. Sel sem naprej in nenadoma zagledal se en hrib in na njemu grajske razvaline. Tokrat gre za povsem avtenticno zadevo, ki obstaja tudi v resnici. Sanje o temu hribu, razvalinah in kraju pod njim so bile dokaj dolge in natance, pa jih sedaj nebi opisal...
Zanimivo je, da je tudi legenda povezana s tem hribom med ljudmi se ziva. Gre za podrocje, ki je bilo v predkrscanski in tudi predrimski dobi se kako zivo. Vsaj iz zgodovinskega stalisca pa je dokoncno zamrlo tam na zacetku 16. stol., ko je katastrofalen potres dokoncno opravil tisto, kar zaton srednjega veka s svojimi druzbenimi spremembami se ni utegnil.
Je zanimivo, da so plemici, ki so se imenovali po tem kraju, a niso ziveli v zgoraj omenjenem gradu, ob zatonu srednjega veka gosposcino preselili ravno tja blizu, v isto ravnino, kjer lezi vasica Pod Gora.
Tako je starodaven in vsaj se v visokem srednjem veku precej znan kraj postal samo se eden izmed mnogih v nasem prostoru.
S tem mislim, da lahko zgodbo o prvih sanjah, ki so trajale leta, vsaj v tej obliki, zakljucim.
Se je pa ocitno sedaj povsem nepricakovano odprlo novo poglavje, ki sega se globje v preteklost...
Lp
Jst
P.S.: Seveda ne smemo pozabit, da gre se vedno samo za sanje, tko da na izi...